Vsako poletje zadnjih nekaj let, ko je turizem v porastu in se številni obiskovalci naše dežele želijo zapeljati in poslikati na Vršiču, najvišjem gorskem prelazu pri nas, to povzroči nemalo nevšečnosti za voznike in prometni kaos na samem prelazu. Država se je, kot kaže, letos vendarle odločila narediti temu konec in tako kot državno cesto v dolino Vrata tudi cesto postavila za zapornice. Dela kajpada še zdaleč niso zaključena in v tem trenutku lahko obiskovalec območja pod Vršičem bolj kot ne le sluti, da bodo sledile spremembe prometnega režima in da odslej nič več ne bo, kot je bilo. Toda kakšen bo sploh prometni režim na vršiški cesti, kdaj bo začel delovati ter kaj to pomeni za stalne in začasne prebivalce znotraj zapornic, obiskovalce turističnih in gostinskih obratov, pohodnike? Kakšne so bojazni domačinov?
Tranzit ne bo omejen
»Namen sistema je predvsem reševanje problema prometnih zamaškov zaradi neustreznega parkiranja na vrhu Vršiča,« je dejal Simon Mlekuž, vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo.
Zato bodo zapornice delovale le v poletnem času, od 15. junija do 15. septembra, ob lepem vremenu pa tudi med vikendi v septembru in oktobru. Toda letos poleti, kot poudarja Simon Mlekuž, bodo zapornice še dvignjene, nov sistem bo poskusno začel delovati šele jeseni.
Kakšen bo torej prometni režim in kje bodo stale zapornice? Na vsaki strani Vršiča, torej na gorenjski in primorski strani, bosta po dve zapornici. Na kranjskogorski strani bosta stali še pred odcepom za Krnico, do koder se je mogoče sprehoditi ob potoku Pišnica, na trentarski strani pred odcepom za Zadnjo Trento in izvir Soče. Ena zapornica na vsaki strani bo namenjena le tistim, ki bodo želeli parkirati na vrhu Vršiča, kjer bo tudi omejeno število parkirišč, medtem ko bo druga zapornica namenjena tranzitnemu prometu, to pomeni vsem tistim, ki se bodo želeli čez Vršič le peljati ali parkirati kje drugje ob cesti.
Če so do sedaj v javnosti krožile informacije, da bo čas prehoda med obema zapornicama za tranzitni promet omejen, pa Simon Mlekuž pomirja: »Prvotno je bilo res mišljeno, da bodo časovne omejitve. Toda zdaj smo se odločili, da te časovne omejitve ne bo, predvsem zaradi usklajevanj z ostalimi deležniki ob cesti. Sistem bo torej omejeval oziroma reguliral le parkiranje na vrhu Vršiča, tranzit pa ne. Pričakujemo, da se bo s tem kaos na Vršiču nekoliko zmanjšal, verjetno pa ne popolnoma rešil. Na podlagi tega bomo v naslednjih sezonah uvajali dodatne ustrezne ukrepe.«
Enostavni sistem
O teh dodatnih ukrepih je ta trenutek še preuranjeno govoriti, pravi Simon Mlekuž, saj si želijo, da je sistem v prvi fazi čim bolj enostaven. »Res upamo, da bo prva faza čim bolj uspešna, ne moremo pa tega trditi. Domišljen je bil celoten, kompleksen sistem, ki pa verjetno ni čisto po željah lastnikov, upravljalcev koč in drugih ponudnikov na tem območju, zato iščemo čim bolj enostaven sistem, ki bo v prvi vrsti uredil in preprečil zastoje na vršiški cesti zaradi neustreznega parkiranja, omogočil varno odvijanje prometa, pretočno cesto, hkrati pa ne oviral vseh dejavnosti ob cesti,« je dejal.
Za številne, ki so se spraševali, kako bodo dostopali do Zadnje Trente, kjer imajo prebivališča ali vikende, kjer je izvir Soče, pa tudi kakšen gostinski ponudnik, kako bo z obiskom spomenikov, kot je Kugyjev ali Ruska kapelica ali katere od koč ob vršiški cesti, Simon Mlekuž poda konkreten odgovor: »Če bo šel nekdo v dolino Zadnja Trenta do izvira Soče, bo obravnavan kot nekdo v tranzitu. To pomeni brez časovne omejitve, vendar pa ne bo mogel parkirati na parkiriščih na vrhu Vršiča, ker bodo ta namenjena tistim, ki bodo vstopili na vršiško cesto čez zapornico za parkiranje.«
Enako bo seveda veljalo, če se boste želeli okrepčati na kateri od koč ob cesti, ki bodo znotraj zapornic. Preprosto se boste postavili pred zapornico za tranzit in brez omejitev ustavili ob koči kot doslej.
84 parkirnih mest
V teku so gradbena dela na vrhu Vršiča, ki morajo biti zaključena do 15. junija. Dela, ki ne bodo končana do poletne turistične sezone, se bodo nadaljevala jeseni, tudi parkirišča, je povedal Simon Mlekuž. Cesta čez Vršič je zato v času del zaprta.
V tistih najbolj obiskanih dneh je na Vršiču parkiralo tudi po 350 avtomobilov, po novem bo tam le še 84 parkirnih mest, od tega tudi dve mesti za avtobuse, tri za invalide in 14 za motorje. »To območije je v upravljanju direkcije, zato urejamo le ta parkirišča. V sklopu urejanja parkirišč pa se urejajo tudi ovire, ki bodo preprečevale parkiranje neposredno ob cesti. Gre za tisto parkiranje, ko so avtomobili stali napol na cesti. To pomeni, da bo na območju vrhu Vršiča mogoče parkiranje izključno na urejenih parkirnih mestih in to samo za tiste, ki se bodo razvrstili za to parkiranje že na zapornicah,« jasno poda odgovor Simon Mlekuž.
Potem ko bodo gradbena dela končana, bo država prenesla upravljanje zapornic in tudi parkirišč na obe občini, tako bovško kot kranjskogorsko, kar pomeni, da se bosta lahko občini dogovorili tudi o višini parkirnine. Kako visoka bo, Simon Mlekuž ne ve in ne more podati odgovora. Toda če je slediti izkušnjam, ki jih imajo obiskovalci Julijskih Alp in predvsem doline Vrat, potem cena parkiranja ne bo prav nizka. Aktualni cenik parkiranja v dolini Vrata namreč pokaže, da bo treba v poletni sezoni za celodnevno parkiranje v dolini odšteti 20 evrov.
Obiskovalce Vršiča, naj gre za celodnevne pohodnike ali turiste, bo gotovo zanimalo, kaj se bo zgodilo, ko bodo parkirna mesta zapolnjena. Izkušnje iz preteklih poletij kažejo, da se bo to zgodilo že zgodaj zjutraj. Vrh Vršiča je namreč ob lepih vikendih že povsem zaparkiran ob šestih zjutraj.
»Ko bodo parkirišča na vrhu polna, preko zapornice za parkiranje ne bo mogoče iti. Zapornica bo ostala zaprta, odprla se bo šele, ko se bo sprostilo prosto mesto,« je jasen Simon Mlekuž. Seveda se bodo lahko vozniki preusmerili oziroma razvrstili v tem primeru pred zapornico za tranzit in Vršič preprosto prevozili ali parkirali kje drugje ob cesti na Vršič. Ali bo to dovoljeno ali ne oziroma koliko se bo tako parkiranje toleriralo, pa je drugo vprašanje.
Premalo vključevanja domačinov
Zasedena parkirišča na Vršiču pa so trenutek, ki se ga bojijo domačini na primorski strani Vršiča. Zakaj? Pred zapornicami pričakujejo kaos, zastoje in še več prometa po poleti prometno zelo obremenjeni dolini Trente. Parkirišč bo pred zapornicami malo, medtem ko je ceste od zapornic čez Trento in Sočo do odcepa za Predel ali Bovec kar 22 kilometrov.
»Seveda se bojimo, da se bodo vozniki, ko bo Vršič poln, in poln bo že zgodaj zjutraj, pred zapornico obračali in se vračali nazaj po dolini,« je izrazil pomisleke predsednik krajevne skupnosti Soča - Trenta Aljoša Hosner.
Tudi župan občine Bovec Valter Mlekuž se pridružuje tem pomislekom, zato si želi in pričakuje, da bi bilo več diskusije in vključevanja v pogovore tudi ljudi iz soške strani Vršiča. Občina Bovec do sedaj ni bila dovolj vključena v načrtovanje prometa na omenjeni cesti, je povedal.
»Namero o postavitvi zapornic so nam predstavniki Direkcije za ceste RS predstavili takoj po prvi zamisli, torej že dolgo nazaj, od takrat naprej pa nimamo informacij, kaj se dogaja s projektom, še manj pa s končnimi odločitvami. Premalo je bilo pogovorov na to temo, bojimo se kaosa in zato si želimo, da bi se stvari predstavile tudi našim ljudem. Pričakovali bi, da bi končni predlog predstavili širši javnosti na obeh straneh prelaza,« pravi župan občine Bovec, ki sicer potrjuje, da bi omejitev števila vozil na Vršiču pomenila tudi zmanjšanje prometa preko prelaza, a zagotovo ne umirjanja prometa po Zgornjem Posočju.
Dolina Trente se začne polniti z obiskovalci že med vikendi v juniju, po avgustu se obisk zmanjša. »Poleti je v dolini gneča in verjetno bo zaradi zapornic še slabše. Ko so nam predstavljali študijo, je ta pokazala, da gre do šeste ure zjutraj iz kranjskogorske strani glavnina pohodnikov na Vršič. Z naše strani zelo malo. Torej je pričakovati, da bodo zapornice že ob sedmih zjutraj označevale, da so parkirišča na Vršiču polna,« ocenjuje Aljoša Hosner.
Kakšne bodo naslednje poteze voznikov, pa bo, kot kaže, pokazal čas. Nekateri bodo verjetno čakali na prosto mesto, drugi se bodo usmerili v tranzit, tretji pa se bodo vrnili nazaj po dolini. Dogajanje pred obema zapornicama zna biti pestro.
Toda domačini si, tako kot župan občine Bovec, predvsem želijo, da se najprej uredi infrastruktura po dolini, predvsem avtobusna postajališča. To bi tudi upočasnilo tudi promet po dolini, verjamejo. »Odkar sem župan, 11 let, se pogovarjamo, da bi država uredila in vrisala avtobusna postajališča na cesti do Trente, a do tega še vedno ni prišlo. In potem se nam dogaja, da vozniki avtobusa, ker ne vedo, kje je postajališče, preprosto peljejo mimo, ljudje pa čakajo,« še pravi župan Valter Mlekuž.
