V Kozjanskem parku so z namenom čim več ljudi ozavestiti o tujerodnih invazivnih rastlinah ustvarili računalniško igro spomin. Gre za klasično igro, ki jo pozna vsakdo in kjer morajo igralci odkrivati kvadratke, pod katerimi se skrivajo pari. Toda v tem primeru se pod kvadratki skrivajo fotografije invazivnih rastlin in živali. Cilj igre je kajpada najti ustrezne pare in se ob tem na zabaven način naučiti še nekaj o najpogostejših invazivnih tujerodnih vrstah pri nas.
Ko igralec uspešno odkrije par, se mu ponudi možnost informacij o odkriti invazivki. Poleg povečane fotografije se prikaže krajše besedilo z zanimivimi dejstvi o posamezni vrsti, od kod in kdaj je bila prinesena k nam, kje se pojavlja, kdaj cveti in kako vpliva na naše okolje. Igra, ki je brezplačno na voljo na spletni strani Kozjanskega parka, bo zanimiva tako za mlajše kot starejše, saj ne spodbuja le hitrosti in našega spomina, temveč tudi radovednost in znanje.
Izpodrivanje domorodnih vrst
Nepoznavanja o invazivnih tujerodnih vrstah je namreč med ljudmi še vedno veliko. »Ko gremo na teren, ugotavljamo, da ljudje pravzaprav ne vedo zadosti, kaj sploh so invazivne rastline, katere obstajajo in živijo pri nas, predvsem pa, kako ravnati z njimi. Prepoznavanje invazivnih rastlin pa je pomembno, ker se hitro širijo in ne sodijo v naš ekosistem, izpodrivajo naše domorodne vrste, povzročajo težave v gospodarstvu in celo v zdravju ljudi,« je pojasnila biologinja Karmen Jazbinšek iz Kozjanskega parka.
Invazivne tujerodne vrste so namreč rastline in živali, ki niso naravno prisotne v našem okolju in so bile prinesene k nam namerno ali nenamerno iz drugih delov sveta. Toda kakšne so posledice, če invazivne rastline izpodrivajo domorodne?
Karmen Jazbinšek odgovarja: »S tem ko izpodrivajo naše avtohtone rastline, spreminjajo ekosisteme in lahko domorodna vrsta izumre. Gospodarska škoda pomeni na primer manjši kmetijski pridelek, nekatere pa povzročajo tudi zdravstvene težave. Takšna je ambrozija, ki veliko ljudem povzroča alergijo in je tudi edina invazivka, ki jo je treba po zakonu odstranjevati.«
Najpogostejše invazivne rastline pri nas so vključene v igro spomin zaradi preprostega razloga, da jih bodo ljudje v naravi opazili in prepoznali. Take so na primer enoletna suholetnica, japonski dresnik, žlezava nedotika, kanadska in orjaška zlata rozga, octovec, ki ga ima veliko ljudi nasajenega ob hiši kot okrasno drevo, drobnocvetna tamariša in druge.
Privlačni cvetovi
Invazivne vrste pa v našem okolju niso od včeraj, k nam so začele v razmahu prihajati v 18. in 19. stoletju. Danes, ko imamo stikov z drugimi okolji več in več potujemo, več je tudi trgovinskih prevozov z ladjami in letali, se tudi invazivne vrste lažje prenašajo s celine na celino ali iz države v državo.
»Vse to so nenamerni prenosi. Lahko se na primer semena primejo na naša oblačila ali čevlje in jih prinesemo domov. Ko pa govorimo o namernih prenosih, imamo v mislih prenos rastlin za neke okrasne namene. Ker so večinoma invazivne rastline zelo lepe in imajo barvite cvetove, jih želimo imeti na svojih vrtovih. Zato je zelo pomembno, da se zavedamo, katere vrste so invazivne, da jih ne vnašamo v vrtove,« je razložila Karmen Jazbinšek.
Ena takih rastlin je topinambur, ki pod zemljo tvori podolgovate gomolje. Pri nas je poznan predvsem kot krmna rastlina, toda ker vsebuje inulin, ga priporočajo tudi sladkornim bolnikom. Njegov rumeni cvet je zelo privlačen, ker pa se rastlina hitro širi, preraste cele površine in izpodrine domače vrste. Zaradi njenih rumenih cvetov ljudje kot okrasno rastlino sadijo tudi rudbekijo, davidovo budlejo ali metuljnik pa zaradi vijoličnih cvetov, ki resda privablja metulje, toda začel se je pojavljati tudi v naravi, kjer se ne bi smel, in to je problematično.
»Če želimo prinesti domov rastlino iz nekega drugega okolja, se je najbolje poučiti, ali ima potencial za invazivno rastlino ali ne. Kajti niso vse tujerodne rastline tudi invazivne in ne bodo se vse hitro razširjale ali povzročale težav,« pomirja Karmen Jazbinšek. Tujerodna vrsta je namreč tista vrsta, ki je prišla k nam iz drugih delov sveta in pri nas ni naravno prisotna, da je še invazivna, pa pomeni, da povzroča tudi škodo. Informacije o tem, katere vrste so invazivne, je mogoče najti tako na spletni strani Kozjanskega parka kot tudi na spletni strani Invazivke, kjer je aplikacija, kamor lahko vnašamo različne invazivne vrste, ki jih opazimo.
Odstranjevanje invazivk
Najboljša je torej preventiva, toda če je škoda narejena in se je invazivna rastlina že razširila, jo je treba odstraniti. Karmen Jazbinšek svetuje, da to naredimo, preden rastlina zacveti, saj s tem zmanjšamo njeno širjenje, pravočasno pokosimo ali jo odstranimo skupaj s korenino. »Najbolje je, da se odstrani cela rastlina. Potem je treba to rastlino pravilno odvreči. Nadzemne dele, kot so cvetovi, semena in stebla, lahko damo v biološke odpadke oziroma zeleni odrez, medtem ko je podzemne dele, korenike in gomolje treba dati v sežig,« odgovarja.
Nekatere invazivne rastline imajo tudi pozitivne učinke in tudi to so razlogi, da so tako priljubljene. Ena takih je akacija, ki je pri nas že povsem domača in je skoraj nihče več ne obravnava kot invazivko, predvsem pa jo imajo radi čebelarji, ker je zelo medonosna. »Toda še vedno je to invazivna rastlina. So se pa nekatere rastline že tako razširile, da jih je zelo težko odstraniti in če so še zelo priljubljene med ljudmi, je to še težje,« pravi.
Ribe in želve
Med ljudmi pa so priljubljene tudi nekatere živali, ki prav tako sodijo med invazivne vrste in enako kot rastline povzročajo škodo, na primer celo zlata ribica in želva rdečevratka, ki ju imamo za hišnega ljubljenčka. Med invazivne vrste sodijo tudi hrastova čipkarka, ki povzroča škodo na hrastovih drevesih, marmorirana smrdljivka in španski lazar, ki uničuje pridelek na naših vrtovih.
»Pri zlati ribici nastane problem, da jo ljudje, če je ne želijo več imeti, spustijo v naravo v vodotoke. Mislijo, da bodo s tem naredili nekaj dobrega zanjo. Toda to ni dobra ideja, v bistvu je najbolje, da jo komu podarijo ali jo imajo nadzorovano v ribniku. V naravi v vodotokih namreč izpodriva naše domorodne vrste rib,« pojasnjuje Karmen Jazbinšek. Enako počne želva rdečevratka, ki je prišla k nam kot hišni ljubljenček in je bila spuščena v naravo, sedaj pa tam izpodriva našo domorodno močvirsko sklednico.
