Tri spremembe so se zgodile, odkar smo pred kakšnimi tremi ali štirimi leti zadnjič jedli v starem mestnem jedru Čedada: pršut, ki ga narežejo, ni več iz D'Osvaldovih delavnic, ampak ga kupujejo v očitno dostopnejši pršutarni Bagatto v San Danieleju, na začetku ni več pozdravčka iz kuhinje, pred leti je bila na mizi puranova šunka v nekakšni blagi solatki, in tretjič, ponudba toplih predjedi je nekoliko ožja.
Foto: Miha First
Foto: Miha First
Foto: Miha First
Tokrat se je na sončni konec tedna zdelo vse skupaj tudi malce dražje, hladne predjedi in testenine so od 10 do 15 evrov, je pa res, da glavne jedi še vedno ne presežejo 20 evrov. Največ, ravno 20 evrov, stane hišni tournedos z dimljenim sirom, zelenjavno tortico in vinsko omako. Kakor koli, lačna oseba bo pri Monasteru za večerjo odštela skupno kakšnih 35 evrov, kar je, seveda, predvsem za slovenske in avstrijske goste še vedno zelo sprejemljivo, še posebej ker svoja hišna vina iz La Buse Dal Lôf (po furlansko Volčja luknja) točijo za dva ali tri evre na kozarec, toliko je tudi njihova enostavna hišna peneča rebula, ki smo jo za začetek pili tudi mi; nadaljevali smo z njihovim dišečim tokajem, pardon, friulanom. Hišnega vina na mizo prinesejo kar celo buteljko (16 evrov), nato pa enostavno odštejejo, kolikor gostje spijejo.
Narezek furlanskih mesnin Foto: Miha First
Začeli smo z enostavnim furlanskim krožnikom z izjemnim osoljenim lardom, prijetno mastna je bila tudi panceta, bolj mesna je bila budžola, najmanj se je izkazala salama. V spremljavi je bila mini zelenjava, okisane bučke, korenje, paprika. Vegetarijanski je bil zelenjavni flan, enostavni koprivni kolaček z drobljencem iz parmezana, ki se kopa v gosti sirovi omaki. Preskočili smo prej omenjeni pršut (12 evrov) in štiri sire z medom in marmeladami (12 evrov) ter bakalar (15 evrov), ker smo se že spogledovali s tistim, s čimer pri Monasteru blestijo – testeninami.
Cjalsons s špinačo, rozinami, pinjolami in dimljeno rikoto Foto: Miha First
Med njimi kraljujejo cjalsons, domače furlanske testenine, ki so blizu našim žlikrofom. V Čedadu jih napolnijo s špinačo ter zabelijo z, zanimivo, rozinami, pinjolami in dimljeno rikoto. Če se boste mudili v teh krajih, cjalsons preprosto morate pokusiti, konec koncev je 12 evrov za takšen krožnik res ugodna cena. So pa na svojem mestu tudi simpatični, izrazito zeleni zeliščni njoki z dimljenim planinskim sirom, trganci z raco ali pa, če ste morsko razpoloženi, ribja rižota s prahom iz kaper in karamelizirano čebulo.
Kjer koli v Italiji že malicate, pač morate vsaj pokusiti njihove testenine. Nič drugače ni v Furlaniji, čeprav predvsem na področju kulinarike ta del Italije med Trstom in Benetkami radi zapostavljajo tudi mnogi italijanski jedci, povsem brez razloga. Našo tezo o obvezni pašti so pri Monasteru tokrat potrdili tudi maccheroncini, po naše makarončki, ki jih zalijejo z zajčjim ragujem in jim pristavijo čips iz vijoličastega krompirja.
Maccheroncini z zajcem Foto: Miha First
Tatarski biftek Foto: Miha First
Ob vseh testeninah pa za zmerno ceno, kot smo omenili, ponudijo tudi ducat glavnih jedi, med njimi račko, omenjeni tournedos, lososa in jagenjčka. Našo pozornost je še posebej pritegnila konkretna porcija tatarskega biftka (14 evrov), ki ga naši sosedje radi strežejo kot glavno jed. Marsikje ga tudi rahlo popečejo, v Čedadu pa je bil surov, praktično brez začimb in torej povsem prvinski. Ob kruhu k mesu pristavijo še sijajno gratinirano zelenjavo, ob našem obisku so bili to koromač, mladi grah in ohrovt. Govedina v tatarcu sicer pripada sloviti italijanski pasmi fassona iz Piemonta, malce presenetljivo pa menijo, da gre zraven tudi majoneza, zelo začinjena, kot nekakšna rahla tatarska omaka. Vrhunska jed, zraven katere gre piti recimo kak merlot; hišni stane le dva evra, najboljši ali najdražji merlot na karti vin z gričkov v okolici Čedada pa iz kleti Livia Felluge sprejemljivih 45 evrov.
Zeliščni flan v sirovi omaki Foto: Miha First
Gubana in štrukeljci s slivovko Foto: Miha First
Na koncu imajo na jedilniku pet ali šest sladic, tudi sorbete, brownieje in zmrzlino, naše oči in usta pa so bili v vsakem primeru usmerjeni v domačo gubano in male štruklje, ki jih morate poplakniti s priloženo slivovko. Gubana je bila slajša, kot smo vajeni pri tovrstnih zamejskih »poticah«, topla, ne hladna, odišavljena z vaniljo ter polnjena z rozinami in oreški.
Povzetek
V Al Monasteru v Čedadu kuhajo izrazito furlansko kuhinjo z vsemi pripadajočimi testeninami in mesninami, a je treba reči, da če kje, se bodo zanimivih rešitev pri njih razveselili vegetarijanci. Pa naj gre za flan, gratinirano zelenjavo ali serijo predjedi. Jedli boste za kakih 35 evrov na osebo.
Vinska ponudba: hišna klet je La Buse Dal Lôf, ki prideluje tokaj, rebulo, pignolo, merlot in refošk, ob teh in drugih lokalnih vinih pa ponujajo iz vseh italijanskih pokrajin še kakšno poslastico, imajo tudi lepo ponudbo vin na kozarec in veliko penečih vin.