Reka Gradaščica, ki teče skozi osrednji del Slovenije, je v preteklih letih zaradi svojega neurejenega toka in vpliva vremenskih pojavov večkrat povzročila poplave, ki so ogrozile infrastrukturo, kmetijska zemljišča in prebivalce ob njenem bregu. Z namenom zaščite teh območij pred poplavami so v zadnjih letih izvedli projekt protipoplavne zaščite, ki vključuje vrsto ukrepov za zmanjšanje tveganja poplav in povečanje varnosti.
»S poplavno varnostjo jugozahodnega dela Ljubljane se ukvarjam od leta 1989, ko smo na Vodnogospodarskem inštitutu z meritvami in analizami ugotovili izredno poddimenzioniranost Malega grabna. Tudi starejši kolegi so že pred tem slutili, da je Mali graben poddimenzioniran,« razlaga gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc, glavni projektant ukrepov v projektu protipoplavne zaščite Gradaščice, ki ob tem spomni na poplave leta 1926, ko je bil Vič poplavljen vse do Tobačne. Kot pravi, so se projekta lotili s kombinacijo treh vrst ukrepov, in sicer povečave pretočnosti Malega grabna skozi Ljubljano, zadrževanjem dela poplavnega vala na območju Razorov ter z razbremenjevanjem dela poplavnih vod na Ljubljansko barje. »Že izvedene ureditve na Gradaščici v Polhovem Gradcu, Dolenji vasi in Šujici ter na Malem grabnom na območju Ljubljane, ki so le del celovitih ureditev, so med poplavnimi dogodki septembra 2022 in avgusta 2023 preprečili poplave, kot smo jih doživeli leta 2010 in 2014,« opisuje hidrolog.
Več faz projekta
Projekt protipoplavne ureditve Gradaščice poteka v treh fazah: etapa 1A zajema območje Mestne občine Ljubljana, etapa 1B območje Občine Dobrova - Polhov Gradec, medtem ko etapa 2 vključuje gradnjo suhega zadrževalnika Razori z vsemi spremljajočimi ureditvami.
Kot pojasnjujejo na Direkciji RS za vode (DRSV), je etapa 1B že končana, trenutno poteka postopek pridobivanja uporabnih dovoljenj. Medtem je etapa 1A v zaključni fazi. Izvajajo še zadnja dela na razbremenilnem kanalu, vzporedno pa poteka priprava projektne dokumentacije PID in vloge za izdajo uporabnega dovoljenja.
Za etapo 2, ki vključuje gradnjo suhega zadrževalnika Razori ter ureditev vodotokov Gradaščica, Horjulka in Ostrožnik na širšem območju zadrževalnika s pripadajočimi ureditvami, trenutno na DRSV pripravljajo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in dokumentacijo za izvedbo. Poteka tudi postopek pridobivanja zemljišč. Na direkciji predvidevajo, da bosta do konca leta 2025 pridobljeni uporabno dovoljenje za etapo 1A in gradbeno dovoljenje za etapo 2.
Celovita zaščita
Projekt obsega različne ukrepe, ki so zasnovani tako, da zagotavljajo celovito zaščito pred poplavami. Eden od ključnih ukrepov v projektu je bila rekonstrukcija in utrditev rečne struge. To vključuje širitev rečnega korita, izboljšanje pretočnosti ter gradnjo novih struktur, kot so betonski in zemeljski nasipi, ki preprečujejo širjenje vode iz naravnega toka.
V nekaterih delih obrežja reke Gradščice so bili zgrajeni poplavni nasipi, ki so zasnovani tako, da ob večjih količinah padavin preprečijo izlivanje vode na sosednja zemljišča. Nasipi so zasnovani tako, da omogočajo prehodnost za ljudi in živali, obenem pa zagotavljajo ustrezno visoko zaščito pred poplavami.
Za zaščito pred silovitimi nalivi in prekomernim pretokom vode so bili nameščeni vodotesni zidaki, ki preprečujejo vdor vode na kmetijska in stanovanjska območja. Prav tako so bili nameščeni drenažni sistemi, ki omogočajo hitro in učinkovito odvajanje odvečne vode.
Ohranjanje naravnih ekosistemov
Eden od ciljev projekta je tudi ohranjanje naravnih ekosistemov v reki in njenem okolju. Zato so bili vključeni ukrepi, kot sta gradnja plavajočih rastlinjakov, ki zmanjšujejo erozijo bregov, ter zasaditev dreves in grmovja, ki stabilizirajo teren in preprečujejo erozijo.
Projekt je uporabil najnovejše tehnologije za načrtovanje, izvedbo in spremljanje učinkovitosti zaščite. Uporabljene so bile napredne geodetske metode za merjenje vodostaja, meteorološke postaje za spremljanje padavin ter digitalni model terena za optimizacijo postavitve zaščitnih ukrepov. S pomočjo računalniške simulacije so bile izvedene analize pretoka vode in poplavnih tveganj, kar je omogočilo natančno določanje mest za postavitev zaščitnih ukrepov.
Ukrepi so se že izkazali
Kot pravijo na direkciji, projekt Gradaščica bistveno prispeva k izboljšanju poplavne varnosti na območjih Mestne občine Ljubljana ter Občine Dobrova - Polhov Gradec. »Dogodki avgusta 2023 so deloma že pokazali učinkovitost izvedenih ukrepov. Pretoki na merilni postaji Bokalce na Gradaščici so bili takrat primerljivi s tistimi iz let 2010 in 2014, ko je bil velik del Viča pod vodo. Kljub temu da so se takrat na etapi 1A dela še izvajala, brežine pa še niso bile v celoti razširjene in je bilo gradbišče še aktivno, so do takrat izvedeni ukrepi že prispevali k bistveno manjšemu obsegu poplavljenih površin,« opisujejo.
To po njihovih navedbah potrjuje, da je nova protipoplavna ureditev že v času gradnje pripomogla k večji poplavni varnosti, njen polni učinek pa bo viden po zaključku vseh faz projekta.
»Priprava DPN za povečanje poplavne varnosti na jugozahodnem delu Ljubljane ter v občinah Horjul in Dobrova - Polhov Gradec in izvedba tega pomeni zelo veliko za poplavno varnost Mestne občine Ljubljana. Če ta projekt ne bi bil izveden, bi bilo avgusta 2023 to območje (Vrhovci, Dolgi most, Kozarje, del Murgel, Sibirija) poplavljeno,« pravijo na ljubljanski občini, kjer so s projektom zadovoljni, želeli pa bi si, da bi se to hitreje izvedlo.
Z izvedbo faze A1 so zadovoljni tudi v občini Dobrova - Polhov Gradec, kjer pa opozarjajo, da so ob poplavah leta 2023 kljub temu večje poplave in škoda v občini nastale gorvodno, vse od naselja Hruševo proti Polhovemu Gradcu in v zalednih vodah, kjer je uničilo več kot 70 kilometrov cest, več mostov in ostale infrastrukture, oziroma tam, kjer niso bili izvedeni protipoplavni ukrepi zalednih in hudourniških voda, kot je bilo obljubljeno in načrtovano.
Zagotoviti redno vzdrževanje
»Poplave v letu 2023 so pokazale nujno potrebo po takojšnjem nadaljevanju izvedbe protipoplavne varnosti, in sicer z izvedbo ureditve načrtovanih hudourniških vod v zaledju občine Dobrova - Polhov Gradec, z namenom, da se zaustavlja vodo, da prehitro ne napolni nižinskih voda in da zaustavlja vse naplavine (drevja, prod, ostali material),« pravijo na tamkajšnji občini in dodajajo, da je nujno treba izvesti tudi že načrtovane protipoplavne zaščite na poplavljenih območjih, kjer so bili poplavljeni objekti na Hruševem in v Spodnjih Razorih, ter zagotoviti redno vzdrževanje vseh strug in naplavin.
»Poplave v letu 2023 so priložnost za evalvacijo ukrepov poplavne ogroženosti jugozahodnega dela Ljubljane in občine Dobrova - Polhov Gradec, kjer se je pokazalo, da bi država morala prioritetno planirati zadrževanje vode gorvodno in to vključiti v svoj program ter državni prostorski načrt, ne pa ponovno nesmiselno vztrajati pri parcialnih rešitvah,« še poudarjajo na Občini Dobrova - Polhov Gradec.
Uspehi in izzivi
Kljub številnim uspehom so se pri izvajanju tega projekta tako pokazali tudi izzivi. Na nekaterih mestih je bilo treba uskladiti interese različnih udeležencev, vključno s kmetovalci, lokalnimi prebivalci, okoljskimi organizacijami in oblastmi. Poleg tega je nujno zagotoviti trajnostno vzdrževanje vseh postavljenih ukrepov, saj naravni pogoji in podnebne spremembe zahtevajo nenehno prilagajanje in nadgradnjo zaščitnih sistemov.
