Pred dvema tednoma je 59-letnico z Gradišča pri Škofljici nekaj korakov od doma napadla medvedka in jo hudo ranila, le malo pred tem je pred najbrž isto medvedko bežal še en sprehajalec, nekaj dni kasneje pa je domačina v Dolenji Brezovici pred medvedjim napadom rešil električni pastir. Od napada naprej lovci Lovske družine Škofljica pregledujejo območje in predvsem vsak dan na poti v šolo in iz nje spremljajo otroke, ki morajo do šole oziroma avtobusa prek gozdnih poti. »V tem času medvedke, ki je napadla, nismo več opazili, smo pa opazili še eno medvedko z mladiči na Orlah,« nam je potrdil lovski čuvaj in namestnik starešine LD Škofljica Jože Štrubelj. Poudaril je, da v tem trenutku drugih pristojnosti nimajo, da pa veliko truda vlagajo v ozaveščanje prebivalcev, da bi se ti ravnali kar čim bolj samozaščitno. »Ko stopamo v gozd, se moramo zavedati, da je medved kralj gozda in da v njem nima nobenega naravnega sovražnika,« posvari.

Do vse pogostejših srečanj po njegovem mnenju prihaja tudi zato, ker se naselja širijo v gozdove in ker ljudje zaradi stresnega načina življenja sprostitev vse pogosteje iščemo v naravi. Veliko bližnjih srečanj doslej ima skupno točko – psa. Štrubelj prikima, da sprehajanje psa v gozdu brez povodca, posebej v času, ko samice polegajo mladiče in jih pripeljejo na plano, povečuje nevarnost za konflikt. »Pes bo medveda pripeljal naravnost k lastniku. Smiselno je, da imamo psa na povodcu, sprehajamo ga lahko tudi ob gozdu in ne po gozdnih poteh, predvsem pa velja opozorilo, da je treba biti glasen. Hrup bo medveda odvrnil in se bo sam umaknil,« svetuje lovski čuvaj.

Lovski blagor, da je ostal živ

S polomljenimi rebri in roko ter ugrizom v prste na levi nogi jo je leta 2019 odnesel lovec Benjamin Purger iz Vipavske doline, ki ga je medvedka napadla na skupnem lovu na divje prašiče na Postojnskem. »Takrat ne razmišljaš o ničemer, deluje zgolj instinkt, kako se rešiti. Zvil sem se v klobčič in si zavaroval glavo; najprej me je z zobmi prijela za hrbet, malo popravila in me zalučala, da sem poletel kakih deset metrov čez skale. Prišla je do mene, me ugriznila v nogo, prežrla čevelj, me začela vleči in z nogo v gobcu renčala. Z zadnjimi močmi, ki sem jih imel, sem se naslonil na zdravo roko in jo z nogo brcnil proti očesu. Takrat je zarjula in odšla, a če bi hotela, bi me brez težav pokončala. Njena odločitev, da me pusti, je zame velik lovski blagor,« je lovec pred leti za našo medijsko hišo podoživel srečanje.

Od leta 2000 smo mediji poročali o 17 bližnjih srečanjih človeka z medvedom. Teh je bilo zagotovo več, saj marsikdo teka pred medvedom, ki se je končal srečno in brez vidnih posledic, ni prijavil. Največ napadov se je pričakovano zgodilo v spomladanskih mesecih, ko medvedke na plano pripeljejo svoje mladiče, a zgodili so se tudi v oktobru, novembru in januarju, kar priča, da medvedje pozimi vse manj dremljejo. Žrtve medvedjega napada so bili najpogosteje lovci, sprehajalci psov in gobarji, lokacije srečanj pa gozdovi v bližini Ribnice, Škofljice, Želimelj, Cerknice, Velikih Lašč, Iga, Sodražice, Črnomlja, Postojne, Gorjancev … Po poljudno zbranih podatkih inženirja gozdarstva Marka Jonozoviča so v Sloveniji v zadnjih 80 letih zaradi napada medveda umrli trije ljudje, zadnji primer sega v 70. leta prejšnjega stoletja. Odtlej so jo žrtve odnesle različno: nekateri zgolj s praskami, drugi z ugrizi, poškodbami rok in glave …

Najhuje jo je leta 2007 odnesel mladi lovec iz okolice Cerknice, ki je po napadu ostal tetraplegik. Z očetom in prijateljico se je na lepo marčevsko nedeljo namenil v gozd, kjer bi poiskali primerno lokacijo za postavitev solnice za divjad in morda našli kakšno rogovje. Kakih 200 metrov od prvih hiš so naleteli na kup peska, delovalo je, kot da ga je tam nekdo namenoma odvrgel. To je pritegnilo njegovo pozornost in preden je doumel, da stoji pred medvedjim brlogom, ga je medvedka že napadla. Ugriznila ga je v nogo, večkrat udarila s šapama, nato pa sta se skupaj skotalila po strmem pobočju. Zaradi poškodb vratnih vretenc je po napadu pristal na vozičku, odvisen od pomoči drugih. Proti državi je vložil tožbo ter prejel odškodnino in rento.

Nevede stopil na medveda

Aprila 2011 je pri vasi Hrustovo pri Velikih Laščah po spletu nerodnih okoliščin moški med gobarjenjem pohodil medveda, ki je počival v svojem dnevnem »skrivališču«. Medved je gobarja ogrizel, 80-kilogramskega medveda so kasneje še dvakrat videli v bližini naselij, zato je agencija za okolje zanj izdala izredno dovoljenje za odstrel. Novembra 2015 je medvedka z mladičkoma v Sodražici napadla 11-letnega otroka, ki se je pod večer s kolesom vračal proti domu z nogometnega treninga. Pravočasno je opazil dva medvedja mladička, ki sta se igrala ob potoku, prepozno pa za sabo zaslišal medvedko, ki ga je opraskala po roki in nogi. Peš je zbežal do prvih hiš, k sreči ni bil huje poškodovan.

območje medveda / Foto: Javni Zavod Snežnik

Žrtve medvedjega napada so bili doslej najpogosteje lovci, sprehajalci psov in gobarji, lokacije srečanj pa gozdovi v bližini Ribnice, Škofljice, Želimelj, Cerknice, Velikih Lašč, Iga, Sodražice, Črnomlja, Postojne, Gorjancev … / Foto: Javni zavod Snežnik

Če se pri nas v povprečju na leto zgodi manj kot en napad medveda na človeka, je bilo leto 2019 krepko nad povprečjem, saj smo poročali o treh bližnjih srečanjih s kosmatinci. Junija 2019 je medvedka z mladiči napadla tekača na gozdni poti v bližini naselja Vrh nad Želimljami, a mu je uspelo pobegniti – tudi zato, ker je imel pri sebi strašilno pištolo. Nekaj dni kasneje je v neposredni bližini medvedka prestrašila 80-letno gospo. Poškodovala jo je po desni strani telesa, ob padcu pa si je gospa zlomila kolk. Z zlomljenimi rebri jo je istega leta odnesel lovec iz Vipavske doline, ki ga je medvedka napadla na skupnem lovu na divje prašiče na Postojnskem.

Odstrel 206 medvedov

V Sloveniji naj bi bilo po oceni trenutno nekaj več kot 950 medvedov, po prepričanju Lovske zveze Slovenije preveč za znosno sobivanje medveda s človekom. O še vzdržnem številu medvedov se mnenja že leta krešejo, številka se z leti tudi spreminja. Le dva dneva pred napadom v Škofljici je ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov, nevladna organizacija Alpe Adria Green pa opozarja, da vladna retorika, ki zatrjuje, da je »odstrel potreben zaradi zmanjšanja konfliktov«, ni v skladu z dejstvi. Po njihovem mnenju namreč konflikti niso v neposredno povezavi s številnostjo populacije, temveč z neodgovornim upravljanjem, neurejenimi viri hrane in pomanjkanjem hitrega, strokovnega odziva na terenih z večjo prisotnostjo medveda. 

Priporočamo