40. Mednarodni literarni festival Vilenica bo pod okriljem Društva slovenskih pisateljev potekal med 8. in 13. septembrom. V Lokvi, Sežani, Kopru, Novi Gorici, Trstu in Ljubljani bo enajst osrednjih dogodkov, na katerih bo nastopilo 13 uglednih literatov iz različnih držav. Prejemnik letošnje vilenice Georgi Gospodinov bo kot gost prvič nastopil na dogodku v Cukrarni, ki bo 10. septembra. Med drugim ga bodo v okviru Evropske prestolnice kulture povabili tudi v Novo Gorico. Jubilejno edicijo Vilenice bo zaznamoval slogan Nova pravila bivanja, kar je Miha Maurič, programski vodja festivala, takole pojasnil: »Svet se zelo dramatično spreminja. Priča smo tehnološkim spremembam, množičnim migracijam in nacionalističnim odzivom nanje, podnebnemu zlomu, vojnam, zapletenim geopolitičnim razmeram. Ravno literarni prostor je tisti, ki lahko ponudi tretjo pot, stran od polarizacij in radikalnih stališč. Ponudi lahko nekaj, česar politika ne more – pristnost človeškega izraza.«
Šušlja se o Nobelovi
Georgi Gospodinov je bolgarski pisatelj, pesnik, esejist in dramatik. Zaposlen je na Inštitutu za bolgarsko literaturo, hkrati pa deluje kot dopisni član Bolgarske akademije znanosti in kot univerzitetni profesor. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, leta 2023 pa je prejel ugledno mednarodno nagrado booker. O njem se že nekaj časa govori tudi kot o možnem kandidatu za Nobelovo nagrado. Bralcem se je najprej predstavil kot pesnik, tudi v Sloveniji je najprej nastopil kot gost na Dnevih poezije in vina. Kot je pojasnil predsednik žirije Gregor Podlogar, pa je bila proza Gospodinova tista, ki mu je prinesla svetovno slavo. »V svojem pisanju posameznika vedno postavlja v neko družbeno zgodovinsko atmosfero. Pri tem gre za nevidnega posameznika in njegovo doživljanje sveta. To velja posebej za roman Fizika žalosti kot tudi za njegov zadnji roman Časovno zaklonišče, v katerem se zgodba odvija v neki švicarski kliniki, kjer se zdravijo bolniki z alzheimerjevo boleznijo. Ti se pomikajo skozi nadstropja in se prestavljajo v različna časovna obdobja. Poleg načina pisanja pri tem avtorju navdušuje zlasti to, da je njegovo pisanje izjemno nepredvidljivo. Bralec nikoli ne ve, na kakšen način in v kakšen prostor bo vstopil.« Gospodinov, ki ga odlikuje tudi (črni) humor, je razmeroma zahteven avtor, a ga kljub temu, da je priljubljen med literarnimi sladokusci, zaznamuje posebna berljiva in dostopna pisava, blizu tistim, ki niso nujno študirali primerjalne književnosti.
Na razpotju dveh svetov
Letošnja slovenska avtorica v središču, ki ima tudi avstrijske korenine, je na avstrijskem Koroškem rojena pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka Maja Haderlap. Prozo piše izključno v nemškem, poezijo pa v slovenskem jeziku, v čemer se kaže njen zanimiv odnos do obeh identitet. »Haderlapova ima zelo poseben odnos do jezika. Na neki način se v njej zrcali ta življenjska zgodba pisateljice in pesnice, ki živi v dveh različnih kulturnih jezikovnih prostorih, ki se na neki način ves čas med sabo prepletata. Angel pozabe je recimo roman, ki ubeseduje zgodbo o tem, kaj se je s koroškimi Slovenci dogajalo za časa druge svetovne vojne.
Drugače kot Gospodinov pooseblja to, k čemur festival Vilenica ves čas stremi – v ospredje pripeljati imena in glasove, ki premišljujejo ter pišejo o prostoru srednje Evrope,« je pojasnil Podlogar. V utemeljitvi je žirija med drugim zapisala, da »ustvarjanje Maje Haderlap danes velja za pomemben prispevek k evropskemu literarnemu polju, njena refleksija o jeziku, pripadnosti in zgodovini pa se vse pogosteje vključuje tudi v širše kulturne razprave o vlogi literature pri razumevanju travmatičnih kolektivnih izkušenj. Kot članica Nemške akademije za jezik in poezijo, častna doktorica in nagrajena avtorica Maja Haderlap ostaja eden izmed najbolj pronicljivih glasov evropskega literarnega prostora.«
