Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2022 se je v obdobju od leta 1981 do 2021 tudi pri nas zmanjšal delež prebivalcev, ki živijo v družinah, zmanjšalo se je povprečno število otrok v družinah, spremenila pa so se tudi razmerja med najpogostejšimi tipi družin.
V nekaterih državah, kot je Senegal, povprečno gospodinjstvo šteje kar 8,4 osebe, medtem ko so v Evropi in Severni Ameriki gospodinjstva običajno manjša, s povprečno velikostjo okoli tri osebe. V zadnjih desetletjih je povprečna velikost gospodinjstev globalno upadla za približno 0,5 osebe na desetletje, kar je posledica zmanjšanja števila otrok v gospodinjstvih.
Pred 40 leti je v družinah v Sloveniji živelo 88 odstotkov prebivalcev. Od tedaj se je več kot podvojil delež ljudi, ki živijo sami, povečal pa se je tudi delež članov v skupinskih gospodinjstvih ali skupnostih, ki statistično ne štejejo za družino. Leta 2021 je v družinah, kot jih opredeljuje statistika, živelo 80 odstotkov prebivalcev Slovenije. Povečanje deleža prebivalcev, ki živijo sami, je povezano s staranjem prebivalstva. Delež najstarejšega prebivalstva (stari 80 let ali več) se je v zadnjih štirih desetletjih potrojil, prav to pa je starostna skupina, ki v največji meri živi sama ali v skupinskih gospodinjstvih, kot so domovi za starejše.
