Velenje. Ključna ugotovitev vseh navzočih na generacijskem forumu, ki so ga pripravili ob 150-letnici premogovništva v Velenju, je, da morata biti dva zakona, in sicer o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (PV) in razvojnem prestrukturiranju regije SAŠA, dana v zakonodajni postopek še pred poletjem, torej do konca junija. Ministri so jasno izrazili zavezo, da bodo tudi po letu 2027 – do takrat velja tako imenovani interventni zakon – za rudarje zagotovljeni ustrezni ukrepi socialne varnosti ter da se bo premog v Velenju kopal do leta 2033, kot je zapisano v nacionalni strategiji za izstop iz premoga. Forum je posebej izpostavil nujnost pravočasnega usklajevanja zakonodaje z lokalnimi udeleženci in socialnimi partnerji, saj lahko le s takšnim pristopom zagotovijo zaupanja vreden in socialno pravičen prehod za vse.
Slišati jih morajo tudi v Ljubljani
»Država je s predčasnim izstopom iz premoga celotni poklicni skupini rudarjev vzela pravico do dela in zaradi tega morajo imeti morebitni presežni delavci možnost prostovoljne izbire katerega koli izmed ukrepov za reševanje svojega socialnega statusa. Naj bo to predčasna upokojitev, samozaposlitev, dokvalifikacija ali prekvalifikacija znotraj skupine ali odhod k drugemu delodajalcu oziroma ne nazadnje odločitev za odpravnino iz poslovnega razloga in prostovoljni odhod na trg dela,« je na forumu opozoril prisotne ministre in druge odločevalce predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije – Sindikata PV Simon Lamot. Poudaril je, da se je država zavezala, da bo prehod potekal postopno, da bo edino vodilo socialno pravičen prehod tako za zaposlene kot regijo. Prav tako se je zavezala, da bo socialni del zakona o postopnem zapiranju PV usklajen s socialnimi partnerji.
Da je zapiranje PV proces, ki neposredno zadeva številne družine, je poudaril tudi velenjski župan Peter Dermol. »Štirje rudarji so forum odprli z vprašanji, ki niso bila zgolj simbolična, temveč konkretna, življenjska in prav takšna, kot jih vsak dan slišim tudi sam. Zato čutim odgovornost, da jih slišijo tudi v Ljubljani, saj lahko odgovori neposredno vplivajo na življenje ljudi v naši dolini,« je poudaril Dermol. Dodal je, da bo ključno z dvema zakonoma zagotoviti, da bo zapiranje premogovnika potekalo pravično, tako z vidika socialne varnosti rudarjev kot z zagotavljanjem nadomestnih delovnih mest. »Področje, ki si zasluži posebno obravnavo, je treba s spoštovanjem, odgovornostjo in pogledom v prihodnost sistemsko urediti,« je jasen župan, ki poudarja, da gre pri opuščanju rudarstva za prelomen družbeni, ekonomski in okoljski trenutek, ki zahteva usklajeno delovanje vse države in vseh ministrstev.
Do devet tisoč ogroženih delovnih mest
Da je sprejetje zakonov, v okviru katerih je treba rešiti najranljivejše skupine zaposlenih in omogočiti ustrezno prekvalifikacijo zaposlenih, ključno, poudarja tudi generalni direktor PV Marko Mavec, ki je predstavil širok razvojni potencial obstoječih programov, ki se že izvajajo v okviru družb skupine PV in bi po prestrukturiranju v prihodnosti lahko ponujala zaposlitev številnim mladim v Šaleški dolini. Katarina Ostruh, vodja Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje v okviru Razvojne agencije savinjsko-šaleške regije, pa je predstavila rezultate treh različnih raziskav, ki so jih izvedli lani in obravnavajo tudi zaposlitveno problematiko ob prestrukturiranju regije. »Analiza socialnih in ekonomskih posledic predčasnega zapiranja PV in Termoelektrarne Šoštanj je pokazala, da je v regiji zaradi izstopa iz premoga skupno ogroženih tri tisoč delovnih mest, na ravni celotne države pa kar devet tisoč. Zaposlene v termoenergetskih družbah pa najbolj skrbi, kako in kje bodo nadaljevali svojo poklicno pot. Pripravljeni so na prekvalifikacije, seveda ob zagotovljeni stopnji varnosti in sprejemljivih pogojih šolanja ob delu,« je sklenila Ostruhova.