Pri 31 letih Adam Ramsay-Peaty v Pariz ne prihaja kot izrazit favorit. Na nedavnih igrah Commonwealtha v Glasgowu je osvojil bron na 50 in 100 metrov prsno ter srebro v štafeti 4 x 100 metrov mešano, vendar z nastopi ni bil zadovoljen. V Parizu bo tako videl, koliko hitrosti mu je še uspelo pridobiti.
Ko so bile zmage samoumevne
Med letoma 2014 in 2022 Ramsay-Peaty ni izgubil niti ene tekme na 100 metrov prsno. V tem obdobju je osvojil olimpijski zlati kolajni v Riu 2016 in Tokiu 2021, številne naslove evropskega in svetovnega prvaka ter ob tem postavljal svetovne rekorde. Leta 2019 je svetovni rekord na 100 metrov prsno popravil na 56,88 sekunde, kar je še vedno najboljši čas v zgodovini discipline. Bil je tudi prvi, ki je v tej disciplini plaval hitreje od 57 sekund.
Prelom je prišel na igrah Commonwealtha v Birminghamu leta 2022, ko je prvič po osmih letih izgubil na 100 metrov prsno. Leto pozneje je izpustil britansko prvenstvo in odkrito spregovoril o depresiji ter težavah z alkoholom. »Šel sem v napad in se spremenil v požgano zemljo. Dal sem preveč in to je pripeljalo do izgorelosti,« je povedal. »Zdaj vem, da tega ne smem več početi. Najti moram mir in ravnovesje.«
V obdobju največje osebne krize je pomembno mesto v njegovem življenju dobila vera. Pri tem mu je pomagal Ashley Null, teolog in nekdanji kaplan britanske olimpijske reprezentance, ki ga je povabil v cerkev. Ramsay-Peaty je v krščanstvu našel mir in drugačen pogled na lastno vrednost. Simbol te poti je velika tetovaža križa z napisom »Into the Light« oziroma »V svetlobo«. Vera je postala del njegovega pogleda na življenje, odnose in odpuščanje.
Odpuščanje tudi v družini
Ta pogled na življenje se danes kaže tudi v njegovem odnosu do družine. S prvo partnerico, valižansko umetnico Eirianedd Munro, ima sina Georgea, rojenega leta 2020. Leta 2022 sta se razšla, pozneje pa je začel zvezo s Holly Ramsay, hčerko slovitega kuharskega mojstra Gordona Ramsayja. Decembra lani sta se poročila v opatiji Bath, po poroki pa je prevzel tudi njen priimek in postal Adam Ramsay-Peaty.
Zaradi družinskih nesoglasij na poroki ni bilo večine njegovih najbližjih; od njegove družine je bila tam le sestra Bethany. Kombinacija delavske družine olimpijskega prvaka iz Uttoxetra in družine slavnega kuharskega mojstra je bila za britanske tabloide hitro zanimiva. Sam pravi, da ga pisanje ne prizadene toliko kot njegove najbližje. »Bolj me skrbi za ženo in sina. Za odnose, za katere ljudje mislijo, da jih imam s sinom, in odnose z mojo družino, toda to je moje zasebno življenje.« Tabloidom očita, da zasebno življenje ljudi izkoriščajo za kovanje dobička.
Konec julija je o njunem sporu na družbenih omrežjih javno spregovorila tudi njegova mati Caroline. Zapisala je, da ima sina še vedno rada in ga podpira od daleč. Ramsay-Peaty o možnosti sprave govori predvsem skozi vero, ki je postala pomemben del njegovega pogleda na odnose: »Zame kot kristjana mora obstajati odpuščanje. To ne pomeni, da moraš pozabiti, toda odpuščanje zahteva čas.«
Še vedno verjame v zmage
Tekmovalnost pri tem ni izginila. »Še vedno moram iti na vse ali nič in verjeti, da lahko zmagam,« je povedal pred evropskim prvenstvom. Hkrati pa se zaveda, da se ne more več vrniti v čas, ko je bil šport edina stvar, ki je štela.
To je pokazal tudi nedavno v Glasgowu. Po bronu na 100 metrov prsno so ga preplavile solze, ker je vedel, da bi lahko plaval bolje. »Ne jočem zato, ker je kolajna bronasta in ne zlata. Jočem zato, ker vem, da bi bil lahko moj nastop boljši in da sem treniral veliko bolje, kot sem potem plaval,« je dejal. Bron na 50 metrov je sprejel bolj filozofsko: »Ko sem bil osem let nepremagan, sem bil najprej športnik in šele nato človek. Zdaj sem najprej človek.«
Leta 2015 je v Kazanu pri 20 letih, po treh zlatih kolajnah na svetovnem prvenstvu, o pritisku govoril povsem drugače: »Ne čutim pritiska. Uživam v tekmovanju. Kaj je najslabše, kar se lahko zgodi? Končal boš drugi ali izgubil? Saj ti nihče ne drži pištole ob glavo.« Enajst let pozneje priznava, da je v njem še vedno športnik, ki težko sprejema poraze, vendar zdaj ve, kam ga lahko takšna miselnost pripelje. »Zaradi tega ne bom najboljši mož, najboljši oče ali najboljši prijatelj. Ta športnik je izjemno sebičen in bo uničil vsakršno obliko odnosa. To zagotavljam, ker sem bil tam.«
Po olimpijskih igrah v Parizu je razmišljal o koncu kariere, nato pa se odločil nadaljevati do Los Angelesa 2028. Letos je začel delati z novo trenerko Liso Bates in novim programom. Zdaj se vrača v mesto luči, kjer bo nastopil na 50 in 100 metrov prsno. Po Glasgowu še ne ve, kaj lahko pričakuje, bo pa v Parizu dobil odgovor, pri čem je. »Nikoli ne bom nehal verjeti v to, česa sem sposoben. Samo še enkrat moram priti do svojega vrhunca,« je dejal Ramsay-Peaty. x