Med 21 igralci iz najboljše trideseterice svetovne lestvice bo glavni slovenski adut trinajsti igralec sveta Darko Jorgić, ki je v letošnji sezoni s Saarbrücknom osvojil ligo prvakov ter dvojno nemško krono.
V zadnjem letu ste imeli precej vzponov in padcev. Kaj je najbolj vplivalo na to – ritem tekem, poškodbe ali kaj tretjega?
Največji vpliv so imele prav tekme, saj ni bilo konstante pri treningu. Prej je bil sistem nekoliko drugačen, ligaške tekme so bile ob nedeljah, do takrat pa si lahko normalno treniral in se pripravljal. Zdaj je urnik precej bolj natrpan in ni več časa za kakovosten trening. To se pozna. Svoje so naredile tudi poškodbe. Imel sem natrgano mišico in težave s hrbtom. Zdaj so težave odpravljene in gledam pozitivno naprej.
Po zmagi v Skopju se je zdelo, da se vrača Darko Jorgić, ki smo ga spremljali v času, ko je bil šesti igralec sveta, nato pa je v Zagrebu sledil zgodnji izpad. Kateri nastop bolj odraža vašo trenutno formo?
Turnir v Skopju je bil pravi kazalnik forme, kot sem je bil vajen v obdobju, ko sem bil šesti igralec sveta. Tam sem spet dobil občutek, da lahko igram na najvišji ravni, kar mi je dalo dodatno energijo za delo. V svetovnem namiznem tenisu je danes konkurenca izjemno izenačena in vsak lahko premaga vsakega. To se je pokazalo tudi v Zagrebu, kjer sem izgubil proti Indijcu Manavu Thakkarju. Poleg tega je bila prisotna tudi utrujenost po Skopju, kjer sva z Denijem Kožulom igrala še finale dvojic, tako da se je v nekaj dneh nabralo veliko tekem. Na koncu je nekoliko zmanjkalo energije.
Omenili ste Kožula, s katerim sta bila pred leti evropska mladinska
prvaka. Ali je to zdaj zgolj občasna kombinacija ali realna možnost, da postane bolj stalna tudi na večjih turnirjih?
Z Denijem se odlično poznava, a v članski konkurenci nisva naredila tistega večjega preboja, zato sva šla vsak svojo pot – on je igral s Petrom Hribarjem, jaz z različnimi partnerji. V osnovi je najlepše igrati z domačim igralcem, a težava je usklajevanje urnikov, saj on večinoma igra turnirje serije Feeder, jaz pa nastopam na višji ravni. V Ljubljani bova zagotovo igrala, pogovarjala pa sva se tudi o skupnem nastopu v Braziliji, da bi pred evropskim prvenstvom dvignila formo in izboljšala izhodišče na lestvici.
Lani ste se v Ljubljani prebili do polfinala. Kakšen je vaš realni domet letos, ko boste osmi nosilec turnirja?
V moški konkurenci je težko govoriti o realnem dometu. Veliko je odvisno od žreba, dnevne forme in psihične priprave. Lani sem že v prvem krogu dobil Korejca Parka Ganghyeona, ki ga prej nisem poznal, a mi je njegov slog ustrezal. Pred nekaj dnevi sem ga premagal tudi v Skopju. Če imam dober žreb, pravo glavo in dobro formo, lahko igram z vsakim, še posebno pred domačim občinstvom, ki mi daje dodatno energijo in motivacijo.
Po sedmih letih zapuščate Saarbrücken, s katerim ste osvojili štiri naslove v ligi prvakov in dve nemški prvenstvi. S kakšnimi občutki se poslavljate od kluba?
Saarbrücken je močno zaznamoval mojo kariero. Ko sem dobil prvi klic, da bi igral zanje, sem bil presrečen. Iz Bad Königshofna sem prišel kot 19-letnik in si sploh nisem predstavljal, kaj pomeni igrati za tako velik klub. Skupaj smo osvajali lovorike, igrali finala in premagovali Borussio Düsseldorf. To so spomini, ki mi bodo ostali za vse življenje. Slovo je bilo zelo čustveno, na zadnji tekmi smo jokali jaz, navijači, trenerji in tudi družinski člani igralcev. To mi je ogromno pomenilo. Saarbrücken bo vedno ostal v mojem srcu.
Ali ste se za poljski Suchedniow, kjer bosta soigralca s Kožulom, odločili tudi zaradi večjega nadzora nad tekmovalnim koledarjem?
To je bil eden glavnih razlogov za spremembo. V bundesligi sem vsako sezono odigral od 25 do 35 klubskih tekem, zato je pogosto zmanjkalo časa za kakovosten trening in nastope na mednarodnih turnirjih. Letos sem moral zaradi klubskih obveznosti izpustiti tudi nekaj turnirjev serije Star Contender, med drugim v Dohi in Indiji. Na Poljskem bom imel več fleksibilnosti in bom lahko sam odločal, katere tekme bom igral. Liga bo še vedno kakovostna, vendar bo tekem manj, kar mi bo omogočilo boljše priprave in več možnosti za vrnitev med najboljših deset igralcev sveta.
Kako pomembno je za vašo pripravo, da imate trenerja Mateja Mamuta, s katerim sodelujete od lani, čim več ob sebi?
To je zelo pomemben del načrta. Matej živi v Zagrebu, ob prostih dneh pa je prihajal tudi v Saarbrücken. Če imaš trenerja več ob sebi, je proces dela stabilnejši in tudi motivacija večja. Zdaj bom lahko več treniral tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, po potrebi pa tudi v Nemčiji, kjer sem vedno dobrodošel. Iskal bom najkakovostnejše sparing partnerje, saj verjamem, da me prav kakovostna priprava lahko vrne med najboljše na svetu.
Kako gledate na jesensko evropsko prvenstvo v Ljubljani v kontekstu priprav na olimpijske igre leta 2028?
Olimpijske igre ostajajo največji cilj vsakega športnika, saj pridejo le enkrat na štiri leta. Evropsko prvenstvo doma pa bo zagotovo eden vrhuncev sezone, zato si res želim, da bi oktobra pred domačimi navijači pokazal svoje najboljše igre. Najpomembneje je, da ostanem zdrav in v pravi formi. Vedno sem govoril, da največ pridobim s kakovostnim treningom. Verjamem, da mi bo novi ritem omogočil več kakovostnega treninga in boljši nadzor nad pripravo. x