Bosna in Hercegovina – in z njo pol Balkana – je v nestrpnem pričakovanju večernega obračuna s Kanado. Atmosfero je še dodatno zakuril kapetan Edin Džeko, ki je prek priljubljenega portala The Players Tribune v svet poslal čustveno odprto pismo. Naslovil ga je na otroke iz Bosne in Hercegovine. Da nič ni nemogoče, je glavno sporočilo pisma. In če kdo to ve, je to Džeko.
»Dragi otroci Bosne in Hercegovine, želim vam povedati nekaj pomembnega. Nič ni nemogoče. Prav nič. Imamo srečo, da smo Bosanci in Hercegovci. Tega vam ne govorim le kot človek, ki je uresničil svoje sanje, ampak tudi kot deček, ki je preživel vojno in bi ga zlahka doletela popolnoma drugačna usoda,« svoj zapis začne Edin Džeko in se v nadaljevanju dotakne tudi vojnih dni, ki jih je preživel v obleganem Sarajevu.
»Nerad govorim o življenju med obleganjem Sarajeva, vendar je pomembno, da razumete, kako je bilo v resnici. Star sem bil šest let, ko se je vse začelo. Spominjam se prvih siren; mama me je zgrabila in skrila sva se za omarico za čevlje. To je bil prvi dan. Tako se je nadaljevalo naslednja štiri leta. Nismo zares razumeli, kaj se dogaja, vendar smo bili vsak dan prestrašeni. Ko ni bilo več varno ostati v naši hiši, smo se preselili v stanovanje mojega dedka in babice. Bilo je majhno stanovanje, morda približno štirideset kvadratnih metrov, v njem pa nas je petnajst spalo na tleh,« piše Džeko in se v nadaljevanju sprehodi skozi kariero, v kateri je igral za nekatere najboljše evropske klube, kot so Manchester City, Roma, Inter …, začela pa se je v porušenem Sarajevu.
»Star sem bil skoraj deset let, ko se je obleganje končalo. Niti razmišljal nisem o tem, da bi postal nogometaš. Iskreno, zdelo se je tako nemogoče, da si o tem nisem upal niti sanjati. Veste, takrat je bilo vse porušeno. Igrišča, ki jih danes vidite in na katerih igrate, so bila požgana do tal. Nogomet sem igral naprej samo zato, ker sem ga imel tako rad. Oče me je vodil v majhno šolsko telovadnico, kjer sem treniral v tistih prvih mesecih. Potem so ljudje počasi začeli čistiti igrišče in risati bele črte po ožgani zemlji,« nadaljuje Džeko.
Njegov čustveni zapis, ki ježi dlake, si lahko v celoti preberete na spodnji povezavi.
Letošnje SP bi lahko bilo njegov zadnji ples, ta morebiten »last dance« pa se začne nocoj s tekmo proti sogostiteljici Kanadi.