V sredo je luč sveta ugledala uradna himna letošnjega SP. Imenuje se DNA (More Than a Game), skupaj pa jo izvajajo legendarni italijanski tenorist Andrea Bocelli, francoski DJ David Guetta, južnokorejska pevka Ejae in ameriška raperka Megan Thee Stallion.

Kako jim je uspela, je stvar okusa. V Bosni in Hercegovini jo v naslednjih dnevih in tednih v vsakem primeru ne boste prav pogosto slišali. Ali pa vsaj neprimerno manjkrat kot neko drugo vižo. V BiH imajo namreč svojo nogometno himno. »I am from Bosnia, take me to America« je njihov odgovor na angleško »Football's Coming Home«. Pesem Dubioza kolektiva je postala hit. Znova. Viža je namreč stara poldrugo desetletje, so jo pa malce predelali po tem, ko je med dodatnimi kvalifikacijami čez noč postala neuradna nogometna himna. Seveda se ne bo vrtela v vseh delih Bosne in Hercegovine, a o tem tokrat ne bomo.

148 tekem je v dresu reprezentance zbral Edin Džeko.

Medtem ko navijači med naraščanjem nogometne vročice prepevajo I am from Bosnia, take me to America, pa selektor Sergej Barbarez z nestrpnostjo pričakuje neko drugo melodijo. »Samo še čakam na 12. junij ob 21. uri po našem času, ko bo zazvenela naša himna. To so moje življenjske sanje,« je po tistem trilerju z Italijo v Zenici razlagal s cmokom v grlu. Zanj bo to prvo SP, ko so namreč leta 2014 prvič nastopili na mudialu, je bil ta sicer odlični napadalec že dolgo v pokoju.

Pred ducat leti so v svojem debitantskem nastopu na največjem turnirju tesno izgubili z Argentinci (1:2) in Nigerijci (0:1) ter premagali Iran (3:1). Malo premalo, da bi se prebili iz skupine. Od tiste ekipe, ki je nastopila v Braziliji, v reprezentanci vztrajata le še dva nogometaša: Sead Kolašinac in seveda Edin Džeko. Slednji je sicer zaradi težav s poškodbo izpustil obe pripravljalni tekmi in tudi nekaj zadnjih treningov. A bosanski diamant, ki se je s Schalkejem letos uvrstil v elitno bundesligo, naj bi bil nared za petkov obračun s sogostiteljico Kanado. Vprašanje je sicer, kdo se bo na BMO Fieldu počutil bolj domače.

Domačini sredi Toronta?

Bosanska diaspora v Severni Ameriki je močna oziroma številna, že nekaj dni pa vse poti vodijo v prestolnico Ontaria. Po svetovnem spletu se je denimo razširil posnetek, kako bosanski navijači na panoramskem avtobusu sredi Toronta – in sredi začudenih domačinov – prepevajo uspešnico Halida Bešlića Poljem se širi miris ljiljana. Po Torontu se širi vonj lilij.

Na tribunah BMO Fielda bodo imeli Džeko in druščina, kot vse kaže, številno podporo. Če gre verjeti zapisom nekaterih portalov iz domovine, bi se petkove tekme lahko udeležilo kar 30.000 bosanskih navijačev. Če se bodo napovedi uresničile, bodo bosanski navijači predstavljali velik del občinstva na stadionu s 45.000 sedeži. Povedano drugače, domačin bo BiH in ne Kanada.

Čeprav so v dodatnih kvalifikacijah izločili štirikratne prvake Italijane, jim strokovnjaki prav veliko možnosti na letošnjem SP ne pripisujejo. Tokrat so sicer s Kanado, Švico in Katarjem dobili vsaj na papirju malce lažje skupino kot pa pred 12 leti v Braziliji. Uvrstitev v izločilne boje je realen cilj, potem pa … »I am from Bosnia zdaj povsod igra. Igraj, Bosna, kot še nikoli do zdaj, in tisto proti Nigeriji ni bil ofsajd,« če še končamo z besedami Dubioza kolektiva.

Le en igralec iz domače lige

Reprezentanca BiH je skoraj v celoti sestavljena iz legionarjev, le tretji vratar Mladen Jurkas si kruh služi v domovini. Ne le da vsi drugi igrajo v tujini, več kot polovica reprezentantov je bila tudi rojenih v diaspori. Branilec Tarik Muharemović denimo v Ljubljani.

Priporočamo