Ko je Mauricio Pochettino marca izrekel besede, ki so odmevale po vsem nogometnem svetu, so mnogi dvignili obrvi. Argentinski strateg si je drznil izreči, da bi reprezentanca ZDA lahko segla po naslovu svetovnega prvaka. Takrat se je zdelo, da gre zgolj za motivacijsko frazo, značilno za trenerje pred začetkom velikih tekmovanj. Danes, ko se ameriška reprezentanca v šestnajstino finala, kjer jo čaka BiH, podaja s prvega mesta v skupini D, se mnogi sprašujejo, ali ni morda Pochettino vedel česa, česar drugi niso.
Pochettino prinesel južnoameriškega duha
Pochettinovega vpliva na ameriško reprezentanco ni mogoče spregledati. Nekdanji strateg Tottenhama je v ekipo vnesel tisto, kar je ta po mnenju napadalca Timothyja Weaha pogrešala – južnoameriškega duha. Torej ne zgolj taktično disciplino, temveč surovo agresivnost in neomajno prepričanje o uspehu, ki ločuje zmagovalce od sodelujočih. »Vedno smo bili dobri fantje,« je pojasnil Timothy Weah. »Zdaj pa je prijetno biti na drugi strani, biti tisti, ki narekuje ritem. To je zabavno. Trener Pochettino je neverjeten.« Besede nogometaša Marseilla odražajo spremembo v miselnosti, ki jo je Argentincu uspelo vcepiti igralcem ZDA. Na stenah njegove provizorične pisarne v hotelski bazi so zapisane misli, ki so postale vodilo ekipe – »Zakaj ne mi?«, »Verjemi, delaj, tekmuj« in »Zdaj je naš čas!«.
Morda najbolj prezrt vidik ameriške zgodbe je izjemna povezanost, ki se je ustvarila med ekipo in navijači. Po tekmah iz zvočnikov na stadionu doni pesem Country Roads Johna Denverja, ki je postala neuradna himna reprezentance. Pochettina pa je po zmagi na drugi tekmi proti Avstraliji doletela posebna čast, saj so navijači skandirali njegovo ime. »On je naš Braveheart,« je navdušeno pripovedoval eden od njih. »Je pravi vodja, ki nas je pogumno odpeljal v boj. Zaveda se, da bomo v njem prejeli tudi kakšen udarec, a verjame v končni uspeh. Stvari ne zapleta, temveč ponuja zelo preprosto in razumljivo igro, v kateri navijači uživamo.«
Še posebno zanimiva je zgodba ameriškega navijača, ki že 16 let stiska pesti za Tottenham in je Pochettinov prihod na klop ZDA doživel kot uresničitev sanj. »Poglejte nas zdaj – on želi zmagovati!« je vzhičen.
Vprašanj novinarjev ni razumel
Pogodba z Nogometno zvezo ZDA se Pochettinu izteče po koncu svetovnega prvenstva in vse doslej je veljalo prepričanje, da se bo po turnirju vrnil v klubski nogomet. Toda izjemne igre Christiana Pulišića in soigralcev na prvenstvu in čustvena navezanost, ki se je vzpostavila z navijači, bi lahko stvari postavile na glavo. »Zdaj smo vsi osredotočeni na svetovno prvenstvo. Če bomo po koncu čutili, da želimo nadaljevati sodelovanje, bo časa za pogovore na pretek,« je na druženju z novinarji dejal Mauricio Pochettino. »Pozitivnost, ki so jo ljudje ustvarili ob naših igrah ne glede na rezultat, moramo negovati in ohraniti. Zakaj ne bi želel biti še naprej del tega?« se je vprašal Argentinec in s tem navijačem vlil upanje, da bo morda tudi po mundialu še naprej vodil njihovo izbrano vrsto.
Razpoloženja med ljudmi, ki stiskajo pesti za reprezentanco ZDA, ni skazil niti poraz na zadnji tekmi skupinskega dela proti Turčiji, ko je nasprotnik za zmago s 3:2 zadel v osmi minuti sodnikovega podaljška. Ker so si prvo mesto zagotovili že po dveh tekmah, je lahko Pochettino premešal začetno enajsterico, spočil nosilce in minutažo namenil tistim, ki igrajo manj. Na turnirjih, kot je svetovno prvenstvo, je to redek luksuz. Nekoliko drugače pa so stvari videli predstavniki sedme sile, kar je Pochettina močno zmotilo. »Ne razumem, kaj želite. Da bi igrali z isto postavo kot proti Avstraliji? Da bi tvegali kakšno poškodbo nosilcev ali karton, zaradi katerega bi izgubili igralca za izločilno tekmo? Včasih vas res ne razumem. Cilj je bil, da smo prvi v skupini, kar smo dosegli že po dveh tekmah, in zdaj gremo v izločilne boje v najboljši možni pripravljenosti,« se je jezil Argentinec. »Vzhičen sem, kot so tudi igralci in navijači. Morda tega zdaj ne kažem, ker so vaša vprašanja čudna, a tako je. Vidim samo pozitivne stvari. Ob tem, kar sem že naštel, so proti Turčiji nekateri igralci dobili priložnost, da debitirajo na svetovnem prvenstvu ali v prvi enajsterici. Kot ekipa smo samo še zrasli. Komaj že čakamo tekmo proti BiH.«
