Pred dnevi smo v napovedi izločilnih bojev zapisali, da se zdaj po dolgi predigri šele začenja tista prava stvar. Drug, nov turnir, na katerem ni prostora za popravne izpite. A le malokdo je pričakoval, da bodo že uvodne štiri tekme prinesle tako izenačene in dramatične dvoboje.
Tudi v naših krajih zdaj skupaj z vročino narašča nogometna vročica. V naslednjih dveh dneh bosta namreč na delu reprezentanci, ki imata od vseh, ki so se uvrstile v šestnajstino finala, na sončni strani Alp bržkone največ privržencev. Govor je seveda o Hrvaški ter Bosni in Hercegovini.
Hrvati tretjič zapored
Čeprav v predtekmovanju na trenutke niso delovali dovolj prepričljivo, so Hrvati bolj kot ne zanesljivo še tretjič zapored prišli do bojev na izpadanje. Privrženci ognjenih zdaj upajo, da se bo ponovil scenarij iz Rusije 2018 in Katarja 2022, ko so se na turnirju zadržali vse do zaključnega vikenda. Že naslednja tekma bo razkrila, kako realne so tovrstne ambicije, na drugi strani bo namreč Portugalska. Ta sicer v predtekmovanju prav tako ni ravno navdušila, a kot že rečeno, tisto je bila zgolj predigra. Luka Modrić in Cristiano Ronaldo sta nekoč skupaj v Madridu vladala Evropi. Za enega bo četrtkov dvoboj v Torontu bržkone zadnja tekma v dresu z državnim grbom.
Če je za Hrvate to že znan oziroma raziskan teren, pa so nogometaši BiH prvič v izločilnih bojih. Pred ducat leti, ko so debitirali na velikem tekmovanju, so namreč izpadli po skupinskem delu. V družbi Argentine, Nigerije in Irana so zasedli tretje mesto, bolel oziroma pekel pa je predvsem tisti poraz proti Nigeriji oziroma razveljavljeni zadetek Edina Džeka. Neupravičeno, so še dandanes prepričani v BiH. »Vendar tisto proti Nigeriji ni bil ofsajd,« v svoji uspešnici, ki je postala neuradna himna, med drugim trdi Dubioza kolektiv.
Tokrat se jim je uspelo prebiti iz skupine. Tudi štiridesetletni Džeko je dvanajst let kasneje še vedno tu. Džeko je njihov Modrić. Talisman reprezentance. Če je Modrić v kockastem dresu zbral 201 nastop in dosegel 29 zadetkov, je Džeko pred tekmo z ZDA pri 150 nastopih in kar 73 golih.
In če je za Modrića in Džeka letošnji mundial zadnji ples v reprezentančnem dresu, sta 19-letni Luka Vušković in še leto dni mlajši Kerim Alajbegović še bolj na začetku svoje nogometne poti. Poti, ki naj bi vodila strmo navzgor. Hrvaški branilec Vušković, ki ga statistična nogometna biblija Transfermarkt trenutno ceni na 60 milijonov evrov, sicer na tem SP še ni upravičil oznake supertalent, zadnji dve tekmi skupinskega dela je celo presedel na klopi. Po drugi strani pa je Alajbegović tudi na največjem odru pokazal nekaj ali pa precej tistega, zaradi česar bi lahko prevzel oznako bosanski diamant. Že omenjeni Transfermarkt njegovo tržno vrednost trenutno ocenjuje na 22 milijonov, kar je druga največja vrednost v reprezentanci. Še tri milijone več naj bi bil vreden v Ljubljani rojeni branilec Tarik Muharemović, ki se bo po tekmi suspenza zaradi rdečega kartona zdaj vrnil v postavo, kar je vsekakor dobra novica za selektorja Sergeja Barbareza.
Posebna tekma za Bajraktarevića
Vrnimo se k Alajbegoviću: cena mu bo po SP bržkone še narasla in kaj lahko se zgodi, da bo že pred začetkom nove sezone zapustil Salzburg. Snubcev v nemškem Kölnu rojenemu mladeniču vsekakor ne bo manjkalo. A o tem potem. Pred Alajbegovićem je največja tekma v dozdajšnji karieri. Prav dosti možnosti jim v boju z ZDA strokovnjaki in stavnice ne pripisujejo. Številni ameriški navijači bržkone niti ne vedo, kje je BiH. Ne le navijači, tudi ena izmed novinark televizijske hiše ABC, ki je »zaslovela« s svojo izjavo o Bosni. »V naslednjem krogu se bodo ZDA pomerile z Bosno, ki je na zemljevidu ne bi znala najti. O Bosni ne vem ničesar niti ne želim vedeti ničesar, ker je naša reprezentanca boljša kot kadar koli. Bosna, pripravi se, dobili boste svoje,« je dejala novinarka, ki se je po plazu kritik nato opravičila za svoje besede.
Barbarez in njegovi varovanci se s tovrstnimi samozavestnimi nastopi, ki mejijo na prepotentnost in arogantnost, ne obremenjujejo. Navsezadnje so podobno pred meseci govorili tudi Italijani, ki sicer nato v Zenici niso bili deležni »dvanajstih let strogega zapora«, kot v Zenica Blues prepeva Zabranjeno pušenje, so pa (vsaj) za dvanajst let ostali brez mundiala. Kar je za fanatične italijanske ljubitelje nogometa podobno kot zapor.
»Radi smo v vlogi Davida proti Goljatu. V takšnih položajih smo se vedno dobro znašli. Na tekmo moramo iti z veliko čustvi, da navdušimo svoje navijače na stadionu ter vse ljudi v Bosni in Hercegovini,« pravi Sergej Barbarez, ki je kot ključ do uspeha na tekmi proti ZDA izpostavil predvsem miselnost. »Poleg tega je pomembno, da v tekmi uživamo in se ob njej zabavamo. To je najpomembnejše.«
V dresu ZDA debitiral proti Sloveniji, zdaj igra za BiH
Pod posebnim drobnogledom na dvoboju v kalifornijski Santa Clari bo Esmir Bajraktarević, strelec odločilne enajstmetrovke na omenjeni tekmi z Italijo. Njegova starša sta namreč preživela genocid v Srebrenici, po vojni nekaj časa kot begunca preživela v Švici, nato pa v začetku tega tisočletja emigrirala v ZDA. In v mestu Appleton v Wisconsinu je leta 2005 na svet privekal Esmir. Ne le da je prve nogometne korake naredil v ZDA, v mlajših kategorijah je bil tudi član reprezentanc in januarja 2024 na tekmi s Slovenijo debitiral v članski izbrani vrsti Združenih držav. A potem se je odločil zamenjati reprezentančne barve, sledil je klicu srca, kot radi rečemo, in od leta 2024 zastopa domovino svojih staršev. Zdaj bo imel Mesi iz Milwaukeeja (»Milwaukee Messi«), kot so mu rekli pred leti, edinstveno priložnost, da Bosno in Hercegovino popelje še korak dlje v izločilnih bojih – ob tem pa v šestnajstini finala izloči tudi državo svojega rojstva. »Upam, da bo po koncu sredine tekme obžaloval svojo odločitev,« mu skozi smeh sporoča Sergino Dest, klubski soigralec pri nizozemskem PSV.
A jasno je, da bodo pod večjim pritiskom domačini. Bosanci so svoje z uvrstitvijo v nadaljevanje tekmovanja že dosegli oziroma presegli, vse dodatno bo le še velik plus. Malo za šalo, malo zares: ne glede na razplet dvoboja z gostitelji se je BiH v vsakem primeru na SP zadržala dlje kot pa denimo Nemčija in Nizozemska, nogometni (vele)sili, ki sta z dolgim nosom že doma oziroma na poti domov.
