»Če bi bilo potrebno, bi sam odšel ponje z avtobusom v Teheran,« se je pred svetovnim prvenstvom po prsih tolkel predsednik Mednarodne nogometne zveze Fifa Gianni Infantino, ki je največ zaslug za to, da Iran kljub političnim konfliktom z ZDA nastopa na mundialu, pripisal kar sebi. »Vem, kaj prestajate. Razumem vas. A ste močnejši od vsega in svetu pošiljate pomembno sporočilo. Hvala vam,« pa naj bi iranski delegaciji dejal ob obisku slačilnice po remiju z 2:2 proti Novi Zelandiji v Inglewoodu.
A to Irancev ni pomirilo. Na največjem športnem dogodku na svetu se namreč soočajo s številnimi težavami. Med drugim so morali center za trening premakniti iz Arizone v Tijuano v Mehiki, saj so dobili dovoljenje le za dnevne vstope v ZDA, pa še to ne vsi, saj so ameriške oblasti enajstim članom delegacije zavrnile izdajo vizumov. In čeprav je bilo naknadno dogovorjeno, da se bodo lahko v Mehiko vrnili dan po tekmi ter tako opravili potrebno regeneracijo, so po koncu obračuna z Novo Zelandijo dobili ukaz brez pojasnila Fife ali ameriških oblasti, da se morajo nemudoma vrniti v Mehiko. »Smo najbolj zatirana reprezentanca na prvenstvu. Na poti na tekmo so namerno povzročili našo zamudo, nato pa nas prisilili, da se takoj vrnemo v Mehiko, brez časa za okrevanje. Iz dneva v dan se soočamo z vedno več ovirami, vendar ne bomo dovolili, da bi nas to ustavilo pri tem, da damo vse od sebe,« je povedal selektor Irana Amir Ghalenoei.
Kmalu je za Irance sledil nov zaplet. Izkazalo se je, da je Mehdi Torabi, ki sicer proti Novi Zelandiji ni stopil na igrišče, dobil vizum le za enkraten vstop v ZDA in ne večkratnega kot njegovi soigralci. V zraku je tako visela njegova prisotnost na preostalih tekmah na prvenstvu, a so vse skupaj na koncu uspešno rešili. »Po trudu iranske zveze skupaj z Mednarodno nogometno zvezo Fifo so igralcu izdali vizum za večkraten vstop v ZDA. Torabi tako ne bo imel težav na prihajajočih tekmah in bo potoval z ekipo v preostanku mundiala,« so pojasnili v iranskem taboru.
Znan po pogumu
Ob vseh tegobah Irana na svetovnem prvenstvu pa je šel dokaj tiho mimo širše javnosti podatek, da v reprezentanci ni prvega zvezdnika Sardarja Azmouna, ki mu pravijo tudi iranski Messi. Njegova izključitev ni bila pojasnjena s poškodbo, kot so sprva trdili nekateri državni mediji, niti z morebitnimi težavami z vizumom za ZDA. Razlog je globlji in povezan z njegovim ravnanjem zunaj nogometnih igrišč. Januarja je Azmoun na družbenih omrežjih objavil fotografijo, na kateri se rokuje z vladarjem Dubaja šejkom Mohammedom bin Rashidom Al Maktoumom. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je to dejanje v objavi na telegramu označila kot »sodelovanje z iranskimi sovražniki«. V isti objavi so Azmounu očitali, da je molčal, ko sta »ameriški in sionistični režim« bombardirala njegovo domovino. To se je nanašalo na poročila, da so Združeni arabski emirati tajno napadali na Iran.
Azmoun je bil že prej znan po svojem pogumu in pripravljenosti, da spregovori o občutljivih temah. Leta 2022 ni molčal po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju, kar je v Iranu sprožilo množične proteste in gibanje Ženska, življenje, svoboda. Takrat je zapisal: »V najslabšem primeru me bodo izključili iz reprezentance. Ni problema. To bi žrtvoval za en sam las na glavah iranskih žensk. Te zgodbe ne bom izbrisal. Lahko delajo, kar hočejo. Sram vas bodi, ker tako zlahka ubijate. Naj živijo iranske ženske.«
Ko so o Azmounovi odsotnosti vprašali selektorja Ghalenoeija, je ta pojasnil: »Sardar je odličen igralec, veliko je naredil za nas. Ni ga z nami, želeli bi si, da bi bil, a takšen je nogomet.« Za iranski športni portal Varzesh3 pa je Azmoun izrazil globoko razočaranje, da pri 31 letih ne more igrati na zanj tretjem in po vsej verjetnosti zadnjem svetovnem prvenstvu. »Veliko imam povedati na temo moje izključitve iz reprezentance, a zdaj ni pravi čas za to.« Ob tem pa je poudaril tudi svojo iransko identiteto in predanost državi, kljub temu da pripada turkmenski etnični manjšini.