O zapletih z vizumi, cenami vstopnic in Donaldu Trumpu, ki bo zagotovo poskušal na tak ali drugačen način izkoristiti ta veliki oder, na tem mestu ne bomo razpredali. Niti o tem, da so senegalske nogometaše ob prihodu sprejeli, kot da so zaporniki iz Guantanama, ne pa ena boljših reprezentanc, polna sijajnih nogometašev. V naslednjih vrsticah se bomo posvetili bistvu svetovnega prvenstva – njegovemu veličanstvu nogometu in nogometašem.
Dobrih zgodb in zgodbic v naslednjih dnevih in tednih ne bo manjkalo. Prihajajoče SP bo bržkone »last dance«, zadnji reprezentančni ples za velikane igre Lionela Messija, Cristiana Ronalda, Luko Modrića, Neymarja, Manuela Neuerja, Edina Džeka, Kevina De Bruyna, Guillerma Ochoo … Old boys. Na drugi strani so young guns, mlade pištole, ki bodo sploh prvič zaigrale na največjem turnirju. Lamine Yamal, Erling Haaland, Florian Wirtz, Desire Doue, Michael Olise, Yan Diomande, Luis Diaz, komaj sedemnajstletni Mehičan Gilberto Mora … so med tistimi, ki bodo debitirali na svetovnem prvenstvu. Mimogrede, uspeh in predstave na mundialu bodo velik, če ne kar ključen argument tudi pri glasovanju za letošnjo zlato žogo.
Labodji spev Deschampsa?
Favoriti so standardni osumljenci. Španija, Francija, Argentina, Anglija, Brazilija, Portugalska, Nemčija, Nizozemska … Ne nujno v tem vrstnem redu. Večina v vlogo prvega favorita postavlja Španijo, aktualno evropsko prvakinjo, ki pa na poti proti SP ni bila brez težav. Največ pozornosti je seveda namenjene pripravljenosti najstniškega superzvezdnika Lamina Yamala, ki je zaradi natrgane stegenske mišice izpustil zadnji mesec klubske sezone, njegovo vračanje v tekmovalni ritem pa skrbno nadzorujejo in postopoma načrtujejo.
Turnir bo labodji spev za francoskega selektorja Didierja Deschampsa na klopi reprezentance, nadarjena zasedba pa mu bo skušala pripraviti popolno slovo s tretjim naslovom svetovnega prvaka za Francijo in njegovim drugim v vlogi trenerja. Njihova moč je širina kadra, lahko bi sestavili tri konkurenčne zasedbe.
Argentina bo poskušala kot prva reprezentanca po Braziliji (1958 in 1962) ubraniti naslov svetovnega prvaka. Takrat je imela seleçao v svojih vrstah Peleja, gavči imajo Lionela Messija, ki pa bo med prvenstvom dopolnil že 39 let. Zanimivo bo tudi videti, kako bodo novice iz Španije vplivale na napadalca Atletica Juliana Alvareza, ki si ga v svojih vrstah želita tako Real kot Barcelona.
Angleži se nadejajo, da se bo nogomet po 60 letih končno vrnil domov. Selektor Thomas Tuchel je z izbiro reprezentance, ko je doma pustil nekatera zveneča imena, veliko tvegal. Ali bo polkovnik ali pokojnik, srednje poti praktično ni. Angleški novinarski kolegi imajo že ošiljena peresa.
Ronaldo največji zvezdnik in/ali največja slabost
Noben seznam favoritov ne more miniti brez omembe petkratnih prvakov Brazilcev. Ko so ZDA leta 1994 prvič gostile mundial, so šli do samega konca. Toda takrat so imeli v konici napada Romaria in Bebeta, osem let kasneje, ob zadnjem naslovu, pa Ronalda. Tokrat pa Carlo Ancelotti nima uveljavljenega klasičnega napadalca, klasične devetice. Od zadnjega naslova Brazilcev je minilo že 24 let, to pa je v Braziliji zelo dolga doba.
Portugalci bodo znova živeli in umirali s Cristianom Ronaldom. Tako kot že več let velja, da je največji portugalski zvezdnik lahko tudi njihova največja slabost, če se 41-letni napadalec ne bo zmogel vklopiti oziroma podrediti izjemno nadarjeni ekipi in dopustiti, da zasijejo tudi soigralci okoli njega. Pred štirimi leti v Katarju ni bil ravno najbolj navdušen, da je tekmi v izločilnih bojih začel na klopi. Svetovno prvenstvo je edina velika lovorika, ki je Ronaldo še ni osvojil, zato bo njegova motivacija izjemna, še posebej potem, ko je njegov največji tekmec Messi naslov osvojil leta 2022.
Tista Linekerjeva, da je nogomet igra, v kateri 22 nogometašev 90 minut preganja žogo, na koncu pa vedno zmagajo Nemci, je bila v zadnjih letih večkrat postavljena na laž. A Nemci so še vedno Nemci. Na prvenstvo prihajajo s popotnico devetih zaporednih zmag, toda tekmeci v tem času niso bili ravno najmočnejši.
Hrvaške delnice ne kotirajo visoko
Čeprav so na zadnjih dveh SP osvojili kolajni, Hrvatov strokovnjaki in stavne hiše ne uvrščajo med glavne favorite. Da ognjenim manjka ognja. Da so (pre)stari in prebrana knjiga. A Zlatko Dalić in njegovi izbranci še predobro vedo, da se bo mrtve kot vedno štelo na koncu. Bo SP 2026 še zadnji veliki hura, še zadnji juriš Modrića in drugih senatorjev?
O tem, da se mrtve šteje na koncu, bi veliko vedeli povedati tudi branilci naslova Argentinci. Messi si je z druščino pred štirimi leti v katarski puščavi na uvodni tekmi privoščil šokanten poraz proti Savdski Arabiji, pa potem mesec dni kasneje vseeno še tretjič dvignil pokal Julesa Rimeta.
Dolgo vroče poletje
Veliko bo kot vedno odvisno od zdravja. Zdravja in tempiranja forme. Kdor bo želel do samega konca, bo moral rasti skozi turnir. Letos še toliko bolj. Turnir bo namreč dolg, še nikoli daljši. Zmagovalec bo moral odigrati kar osem tekem, eno več kot na zadnjem SP.
Ni jih malo, ki pravijo, da se bo zaradi širitve na 48 ekip turnir zares začel šele z izločilnimi boji. Povedano drugače, mundialska vročica se bo stopnjevala postopoma. Vseeno tudi skupinski del prinaša kar nekaj poslastic. Francija – Norveška in z njo Haaland proti Mbappeju, pa Brazilija – Maroko, Hrvaška – Anglija, Portugalska – Kolumbija … To maratonsko popotovanje po Severni Ameriki se začne v četrtek zvečer v Ciudadu de Mexicu, končalo pa se bo 19. julija v New Yorku. Dolgo vroče nogometno poletje je tu.