»Ne prihaja domov,« je pisalo na enem izmed transparentov na tribunah Rujevice, na katerih zaradi kazni sicer ni bilo navijačev, so pa bili otroci. Hrvati so izkoristili luknjo v pravilih in na tribune spravili več kot šest tisoč otrok. A tudi ta spodbuda s tribun jim ni kaj prida pomagala, marsikateremu otroku se je morda celo priskutila nogometna igra.
Tisti transparent »Ne prihaja domov« se je seveda nanašal na znamenito angleško nogometno himno »It's coming home«. Nogomet se je vse od leta 1966, ko so Angleži prvič in zadnjič osvojil naslov svetovnega prvaka, izgubil nekje na poti domov, a glede na videno na Rujevici, so tudi pred hrvaškimi ljubitelji nogometa težki časi. Pod novim/starim selektorjem Slavenom Bilićem so tudi sami skrenili s poti in zašli v slepo ulico. »Zgodovinski polom Hrvaške,« se glasi naslov na portalu Index. In težko bi mu oporekali.
Potem ko so jim pred dnevi lekcijo odčitali Španci (1:4), so tokrat učno uro prejeli še s strani Angležev. Harry Kane, Jude Bellingham, Anthony Gordon in soigralci so milo rečeno nadigrali Hrvate. Že v osmi minuti jih je načel Kane, ob polčasu pa je bil izid 4:0 za goste z Otoka. Na žalost naših južnih sosedov pa se tudi v drugem delu slika ni kaj bistveno spremenila.
Zgodovinski polom
Pošteno bi bilo treba pobrskati po spominu, da bi prišli do tekme, na kateri je bila Hrvaška tako nebogljena. Vrstile so se priložnosti pred golom Dominika Livakovića, poleg Kana (8., 53.) pa so zadeli še Bellingham (21.), Gordon (39.), Bukayo Saka (45., 68.) in Morgan Rogers (87.). Hrvaška je bila na drugi strani vse do 40. minute brez strela proti vratom Jordana Pickforda. Eden boljših mož v ekipi Hrvaške? Vratar Livaković.
Na koncu je semafor kazal nestvarnih 0:7. »Ne morem verjeti, kaj gledam. Anglija je bila fantastična z žogo in brez nje. Njeni napadalci so bili odlični, igrajo napadalno, zavohali so kri in to bi se lahko končalo na različne načine. Hrvaška ni pokazala nikakršne fizične moči, preprosto je ni bilo na igrišču. Videti je kot njihova mladinska ekipa, povsem so šokirani. Jude Bellingham je videti kot odrasel človek, ki igra proti otrokom. Konec je, Hrvaška zdaj igra le še za čast,« je ob polčasu dejal legendarni irski vezist in nekdanji kapetan Manchester Uniteda Roy Keane. O tem, ali so v drugem delu ubranili vsaj čast, bi se dalo debatirati.
Hrvate je trpljenja odrešil šele zadnji sodniški žvižg. Bil je to najvišji poraz v zgodovini hrvaške reprezentance, pred tem so z 0:6 pred osmimi leti v ligi narodov izgubili proti Španiji. Bilić v naslednjih dnevih ne bo imel mirnega spanca, žar je pripravljen.
Hrvaška Marino
Morda je dogajanje na zelenici še najbolje povzel že omenjeni portal Index: "Ubogi otroci, ki so morali tole gledati. Dobra novica je, da je Dominik Livaković preprečil, da bi Anglija na Rujevici dosegla vsaj 13 zadetkov. Hrvaška je proti Angliji delovala tako, kot proti Hrvaški običajno deluje San Marino. In to San Marino, ki nima svojega dne. Nič ni bilo prav. Hrvaška je bila počasna, pasivna, mehka v dvobojih, brez energije in brez kakršnega koli nadzora nad tekmo. Angleži so od prve minute počeli, kar so želeli, prihajali, kamor so želeli, in ustvarjali priložnosti skoraj vsakič, ko so pospešili igro."
Za Hrvate je bila to grozljivka. Ob njej je bil še tisti kultni film Sedem oziroma Se7em z Bradom Pittom in Morganom Freemanom v glavnih vlogah prava sobotna matineja. Današnje popoldne na Rujevici je bilo za 18+. »Pripeljati otroke na takšno tekmo je bila velika napaka. To ni bilo primerno za mlajše od 18 let. Bojimo se, da ne izgubijo veselja do nogometa.« Tako je svoj tekst začel novinarski kolega s Sportskih novosti.