Slovenija je na obeh gostovanjih prikazala dobro in všečno igro. Pred letom dni se je pod vodstvom selektorja Matjaža Keka s Švico osramotila v Baslu s porazom z 0:3, v soboto pa je bila predvsem v zaključku tekme bližje izenačenju izida na 2:2 kot pa Švica povečanju vodstva na 3:1. Na kultnem stadionu Hampden Park je s kombinatorno igro povsem nadigrala tekmeca in utišala domače navijače, tako da se je slišalo tudi 200 slovenskih. Z zmago se je utrdila na drugem mestu v skupini, ki prinaša ugodnejši žreb za kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2028 in dodatne kvalifikacije za napredovanje v elitno ligo A.
Jan Oblak (180 minut) – ocena 6,5: Pol ocene dol, saj je proti Švici prejel gol, kakršnega le redko v svoji karieri, potem ko je mu žoga zdrsela med rokama. A tudi kapetan ima pravico do napake. Hitro se je zbral in predvsem v drugem polčasu Slovenijo s petimi obrambami držal nad gladino. Proti Škotski je bil zaradi dobre igre soigralcev minimalno obremenjen.
Žan Karničnik (180 minut) – 7: Klasična vloga, ki jo je posebej zanj v Celju uvedel trener Albert Riera. Ko je Slovenija brez žoge, je desni bočni branilec, ko ima posest, je vezist z veliko svobode v igri. Bojeviti Korošec je v Švici skrbel za napetost na igrišču. Napadalca Ndoya je v obrambni akciji porinil čez reklamni pano, imel pa je tudi besedni dvoboj s švicarskim selektorjem Muratom Yakinom. Edini izmed petih slovenskih igralcev v obrambi, ki v Švici ni prejel rumenega kartona. Na Škotskem je vse naloge opravil v slogu izkušenega rutinerja.
Jaka Bijol (180 minut) – 7: Surova moč in neverjetna mirnost, ko je najbolj vroče v kazenskem prostoru. Po neigranju v Leedsu je bil v reprezentanci z vsako tekmo bolj zanesljiv, odločen in samozavesten. Ne le kot leteča trdnjava, ki brani slovenski gol, ampak kot nekdanji defenzivni vezist veliko sodeluje tudi pri gradnji igre. Po statističnih podatkih eden najboljših branilcev letošnje lige narodov.
Zabukovnik vpisal asistenco na napačni strani igrišča
David Zec (180 minut) – 6: Gorenjec, ki se je nogometne obrti učil tudi na Portugalskem, uveljavil pa v Celju, je postal prvokategornik. Čeprav je kot član Kiela vajen težkih fizičnih bitk z uporabo komolcev v drugi nemški bundesligi, je slabo reagiral, ko je v dvoboju z Ndoyem pokazal premalo odločnosti, in Švica je povedla z 2:1. Neustrašen v boju s Škoti, a zaradi drugega rumenega kartona ne bo smel igrati novembra proti Švici.
Erik Janža (180 minut) – 6: V Švici se je njegova podaja nazaj končala z nesrečnim avtogolom, na Škotskem je porumenel, zato ne bo smel igrati proti Švici.
Mark Zabukovnik (180 minut) – 6,5: Postaja vse pomembnejši člen reprezentance v vlogi zadnjega vezista, ki pokriva polovico igrišča. Igra disciplinirano in enostavno. Proti Švici je vpisal asistenco, vendar na napačni strani igrišča. Njegovo izbijanje žoge je bilo tako nesrečno, da je končala na nogi švicarskega strelca Ndoya, zato pol ocene dol.
Danijel Šturm (175 minut) – 7: Hitri in prodorni Tolminec je še utrdil sloves odkritja. Ubijalski tandem v kombinaciji z Matkom, saj je bil v Glasgowu najprej asistent, nato še strelec. Pol ocene dol zaradi slabe reakcije ob skoku v akciji, iz katere je Škotska dosegla vodilni gol.
Žan Vipotnik (157 minut) – 7: Rokoborec, na katerem je v odsotnosti Šeška vse golgetrsko breme. Z elegantnim golom proti Švici je končal strelski post. Ne zabija le golov, ampak opravlja garaško delo za ekipo, zanjo veliko teče in se žrtvuje. Sodeloval je pri obeh golih v Glasgowu, ko je navdušil s šolskimi podajami.
Aljoša Matko (153 minut) – 8: Sprinter, čigar največji odliki sta vtekanje v globino in neustrašnost v dvobojih. Dve asistenci in gol so sanjski izkupiček z dveh gostovanj. Prerasel je madžarsko ligo. Belokranjec je v Luzernu po sprintu asistiral za vodstvo z 1:0, v Glasgowu si je sloves igralca tekme priigral z izenačujočim golom z levico, ki jo imajo nekateri drugi nogometaši, ki so desničarji, le za to, da stopijo na avtobus, in z asistenco za zmagoviti gol Šturma.
David Brekalo (135 minut) – 6,5: Standardno dober. V Luzernu je zamenjal Drkušića, v Glasgowu je bil znova prvokategornik. Potrdil je dobro formo, ki jo je prinesel iz ZDA. Ker dobro bere igro, so njegove rešitve enostavne.
Adam Gnezda Čerin (116 minut) – 6: V Luzernu je obsedel na klopi, nato je zamenjal Lovrića, v Glasgowu je bil znova začetnik. Proti Škotski se je znova približal predstavam, kakršnih smo bili od njega vajeni v preteklosti. V igri je imel več svobode, razigraval je soigralce, le zaključni strel mora biti močnejši in odločnejši.
Celar še sanja o zapravljeni priložnosti
Sandi Lovrić (64 minut) – 6: Junak zmage proti Severni Makedoniji je igralec z idejo, a mu manjka moči zaradi neigranja v Udineseju.
Vanja Drkušić (45 minut) – 5,5: Plačal je davek zaradi iztrošenosti. Proti Švici najbolj opazen po ostrem prekršku in zamenjan že po prvem polčasu. Zmago v Glasgowu je videl s klopi.
Tjaš Begić (26 minut) – 5,5: Ker je Švica veliko kakovostnejša od Severne Makedonije, je bilo zanj (pre)malo prometa.
Žan Celar (23 minut) – 5,5: Švica je njegov drugi dom. Ko je igral za Lugano, je bil najboljši strelec švicarske lige (16 golov), trenutno je član Basla (6 golov na 9 tekmah). V zaključku tekme je imel na nogi zlato priložnost za izenačenje, a je streljal preveč po sredini gola, medtem ko na treningu takšne poskuse serijsko spreminja v zadetke.
Tomi Horvat in Srđan Kuzmić (po 2 minuti): Igrala premalo za oceno.
Selektor Boštjan Cesar – 7,5: Dokazuje, da si zasluži najbolj prestižno službo v slovenskem nogometu. Ekipa raste iz tekme v tekmo in na Škotskem je že igrala podobno všečen nogomet kot njegova generacija, ki se je uvrstila na svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki. V Švici ni bilo sreče, ker je Slovenija vso porabila že na prvi tekmi s Škotsko v Stožicah. Z rotacijami in pravo izbiro igralcev je čez noč rešil težave s slabšo telesno pripravljenostjo posameznikov. Zmaga na Škotskem je največja v njegovi karieri selektorja, ki ima dodano vrednost v tem, da si Slovenija znova upa igrati nogomet. Igralci so tekmecu skrili žogo, ni bilo nabijanja, ampak so pri obeh golih s kombinatoriko izigrali tekmeca. Čeprav je bil kot igralec branilec, je ekipa največji napredek naredila v napadu. Z Matkom in Šturmom je dobil hitrost v napadu, lepo ju dopolnjuje Vipotnik. Ekipa je pokazala značaj in moštveni teren komaj čaka na naslednji reprezentančni zbor.