Nedeljski obračun z aktualnimi svetovnimi prvaki Italijani, ki so v Ljubljano pripotovali brez Simoneja Gianellija, Alessandra Michieletta in Yurija Romana, se je za izbrance Fabia Solija začel obetavno. Po dobrem prvem nizu pa so znova prišle do izraza težave, ki so se nakazovale že proti Kanadi in Bolgariji. Izjema je bila le skoraj popolna predstava proti Braziliji.
Sprejem kot izvor vseh težav
Največ težav je Sloveniji povzročal sprejem, katerega uspešnost je padala iz tekme v tekmo – proti Kanadi je znašala 50 odstotkov, proti Bolgariji 37, Braziliji 36, proti Italiji pa le še 29. Slab sprejem je močno otežil delo podajalcema Urošu Planinšiču in Nejcu Najdiču ter onemogočil hitro in raznovrstno igro v napadu. Proti Bolgariji so slovenski odbojkarji pomanjkljivosti še zakrili z odličnim blokom in obrambo, proti Italiji pa tega niso več zmogli. Gostje so po prvem nizu stabilizirali sprejem, podajalec Riccardo Sbertoli pa je razigral vse napadalce. To se je poznalo tudi pri slovenskem bloku, ki je po šestih blokih proti Kanadi, 18 proti Bolgariji in 12 proti Braziliji proti Italiji dosegel le tri.
»Razlika ni bila le v sprejemu in bloku, temveč v tem, da so Italijani po prvem nizu dvignili raven igre v vseh elementih. Ob tem smo mi izgubili agresivnost na servisu, zato je imel Sbertoli veliko več možnosti pri organizaciji napada, kar se je poznalo tudi v fazi break-pointa,« je po porazu proti Italiji ocenil predstavo svojih izbrancev slovenski selektor Fabio Soli.
Lekcija o energiji in zbranosti
»Ko energija na takšni tekmi, kot je bila proti Italiji, ni na najvišji ravni, se moramo naučiti igrati tudi takrat, ko nismo stoodstotni. Ko smo utrujeni, ne le fizično, ampak tudi mentalno. Italija je stabilizirala sprejem in organizacijo igre, mi pa smo v določenih delih znižali raven servisa ter izgubili fokus. V zadnjem nizu smo se odzvali in poskušali dvigniti pritisk, saj je bilo jasno, da je ob takšnem sprejemu podajalca, kot je Roberto Sbertoli, izjemno težko prebrati, kar nasprotniku omogoča zelo raznoliko igro v napadu. V takšnih razmerah je tudi delo bloka in obrambe bistveno težje kot v prvem nizu,« je še dejal dodal Soli.
Na podobno težavo je opozoril tudi libero Jani Kovačič, ki je izpostavil, da so se težave začele verižiti že pri prvem stiku z žogo. »Ko izgubiš stabilnost na sprejemu, se začne podirati vse, najprej podaja, nato napad in na koncu še organizacija igre. Italijani so to znali kaznovati, mi pa smo v ključnih trenutkih preveč nihali,« je dejal Kovačič, ki kljub temu meni, da je bil v primerjavi s turnirjem na Kitajskem viden napredek. »Na Kitajskem so bile na papirju nekoliko slabše reprezentance, z izjemo Poljske, ki je igrala z drugo postavo. Tokrat pa smo igrali proti vsaj trem res kakovostnim ekipam, predvsem z vidika začetnega udarca. Tam se je razlika najbolj poznala,« je ocenil slovenski libero, ki je domači turnir označil za dobro pripravo na nadaljevanje tekmovanja, saj je ekipa dobila jasno sliko, na katerih elementih mora največ delati.
Beograd kot test zrelosti
Časa za izboljšave bo dovolj. Do turnirja v Beogradu reprezentanco čaka več kot teden dni treningov, na katerih bo Soli poskušal predvsem stabilizirati sprejem in utrditi sistem igre. »Najprej potrebujemo regeneracijo, nato pa bomo z osmimi ali devetimi treningi z žogo poskušali dvigniti raven igre. Zadnji turnir bo zelo zahteven, zato moramo biti pripravljeni veliko delati, predvsem kakovostno in z visoko intenzivnostjo, da v Beograd pridemo v čim boljši formi,« je napovedal Soli.
Slovenija je s šestimi zmagami in dvema porazoma četrta, enak izkupiček imata tudi ZDA in Poljska, brez poraza pa ostaja le Japonska. V Beogradu jo čakajo Nemčija (4-4), Iran (2-6), Turčija (5-3) in Srbija (5-3).