Potem ko pred začetkom sezone o čem podobnem na glas niso upali govoriti, so košarkarji Ilirije le še korak oddaljeni od gromozanskega uspeha. V finalu 2. lige ABA so namreč na prvi tekmi na gostovanju v polni dvorani Skenderija, kjer je bilo 5000 gledalcev, premagali Bosno iz Sarajeva in od lovorike ter preboja med elito v jadranski druščini jih loči le še zmaga. Danes ob 19. uri bodo imeli izjemno priložnost, da do nje pridejo na domačem parketu dvorane Tivoli. Arhitekt odličnih iger ljubljanskega moštva v letošnji sezoni trener Stipe Modrić verjame, da so sposobni velikega podviga, a v isti sapi opozarja, da je nasprotnik kakovosten in da v Ljubljano nikakor ne prihaja z izobešeno belo zastavo.
O tem, zakaj je pred prvo tekmo rekel, da je celo bolje, da je v Sarajevu.
To sem rekel v smislu, da če zdržimo začetni pritisk, bo za našega nasprotnika iz minute v minuto težje, kar se je na koncu tudi izkazalo. Pred drugo tekmo čutimo, da je situacija podobna. Smo brez pritiska oziroma, če sem iskren, ga je malo, saj preprosto želimo zmagati. Skozi sezono smo nabrali izkušnje, zato sem prepričan, da bomo dobro pripravljeni. Želim si le, da bi bila dvorana Tivoli čim polnejša. Niti ni pomembno, kdo bo imel na tribunah več navijačev. Vemo, da v Sloveniji živi veliko ljudi iz Bosne in Hercegovine, zato je jasno, da bo imela Bosna kar nekaj podpore. A to je dobro, saj pomeni, da bo vzdušje pravo. Vemo, kaj moramo storiti, in z novim dobrim strelskim dnevom verjamemo, da lahko osvojimo 2. ligo ABA.
O rezervah, ki so ostale s prve tekme.
Strinjam se, da lahko igramo še bolje oziroma da lahko določeni posamezniki dajo še več, a po drugi strani lahko rečemo povsem enako za Bosno. Gre za izredno dobro ekipo, ki v Ljubljano ne bo prišla z belo zastavo. Imajo deset dobrih igralcev, njihov drugi najdražji košarkar Dimitrius Underwood denimo sploh ni v rotaciji. Je pa košarka moštvena igra, enkrat igrajo eni igralci slabše, drugič boljše, na koncu pa šteje končni rezultat.
O tem, da jih nihče več ne podcenjuje.
To smo si verjetno končno priborili. Vso sezono smo podcenjevanje izkoriščali kot motivacijo, zato je bilo to za nas celo dobro. Ne vem, ali bi imeli tako uspešno sezono, če tega ne bi bilo. Smo pa podcenjevanje čutili praktično ves čas. Celo na prvi finalni tekmi se je videlo, da je Bosna pričakovala lahko delo oziroma lažje, kot če bi bil v finalu Zlatibor. Pokazali smo, da igramo dobro košarko, in prepričan sem, da nas pred drugo tekmo Bosna nikakor ne podcenjuje več.
O tem, ali je bil presenečen, da je precej neizkušena ekipa zdržala pritisk polne dvorane Skenderija na prvi tekmi finala, na kateri je bilo 5000 gledalcev.
Na vseh tekmah, ki smo jih igrali na vročih terenih ali so bile za nas pomembne, so igralci odlično reagirali. Bilo je vroče že v Banjaluki, pa nato v Zlatiboru. Očitno igralce polne dvorane podžgejo, česa podobnega v slovenski ligi ne doživijo. Malo sem sicer presenečen, da so vedno pravi, a ne več toliko.
O tem, da je najtežje narediti zadnji korak in osvojiti lovoriko.
Poskušam razbremeniti igralce in dajati čim manj pomena temu, da smo tik pred velikim uspehom in prebojem v ligo ABA. Pripravljamo se, kot da gre za povsem navadno tekmo. Se pa igralci vsekakor zavedajo, da smo v finalu in da vodimo v zmagah z 1:0. Vemo, da moramo odigrati verjetno najboljšo tekmo v sezoni, če želimo slaviti še eno zmago. A to sem dejal že pred prvo tekmo, pa nam je uspelo. Zakaj nam ne bi znova?
O tem, kaj bi mu osvojitev 2. lige ABA pomenila kot trenerju z ekipo, ki so jo podcenjevali vsi in ki na začetku sezone o čem podobnem sploh ni razmišljala.
Ogromno. Z letošnjo ekipo smo zares spisali posebno zgodbo. Skozi leto so igralci rasli, rasel pa sem tudi sam kot trener. Na začetku sezone sem kot enega glavnih ciljev izpostavil, da bodo igralci na koncu boljši. To se je zgodilo, prav vsi so napredovali. S tem pa je prišel tudi rezultat.
O tem, kaj dela to ekipo posebno.
Vzdušje v ekipi. Lahko dobro delamo in ogromno treniramo, a če ni prave kemije v slačilnici in če se igralci ne povežejo, ne moreš narediti odmevnega rezultata. Oba tujca se tu počutita kot doma, fantje so se med seboj našli in zato tudi prišli do finala 2. lige ABA. Vsak dan komaj čakajo, da se začne trening, enako je pri meni, saj v delu z njimi izredno uživam.
O tem, kaj se je v letošnji sezoni naučil kot trener.
Marsikaj. Tako kot igralci imam tudi jaz cilj, da z vsakim treningom in tekmo napredujem. V pomočniku Luki Bassinu imam odličnega sodelavca, od katerega se učim. Pred tem sem bil jaz njegov pomočnik, zdaj je on moj. Odlično sodelujeva. Hvaležen sem za to priložnost, se pa zavedam, da je pred menoj še ogromno dela in učenja.
O prednostih, ki jih ima Ilirija v primerjavi z Bosno.
Na prvi tekmi smo dosegli kar 29 točk iz protinapadov. Vso sezono poskušamo igrati hitro. To pride iz dobre obrambe in skoka. Bosna je najboljša ekipa v ligi v napadalnem skoku, a smo jo pri tem na prvi tekmi dobro omejili. S tem smo lahko razvili protinapade in to bomo poskušali ponoviti.
O najnevarnejših posameznikih pri Bosni.
Jarrod West je zagotovo njihov najboljši posameznik, a so dobri vsi njihovi tujci. Austin Luke, ki se ga spomnimo iz Heliosa, nam je delal preglavice na prvi tekmi, saj je bil izredno razpoložen pri metu za tri točke. Vedeli smo, da je lahko nevaren v tem pogledu, a smo se bolj ukvarjali s tem, da mu preprečimo organiziranje njihove igre. V Adinu Vrabcu, ki je igral pri Krki, Harisu Delaliću in Ivanu Marinkoviću, nekdaj članu Primorske in Olimpije, ima trener Aleksandar Damjanović izredno izkušene posameznike. Čaka nas torej težko delo.
