Ko je srbski košarkar Nikola Kalinić pri 34 letih pred časom oznanil, da končuje košarkarsko kariero, je marsikdo debelo pogledal. Svojčas eden najboljših branilcev v Evropi je bil namreč še vedno v izvrstni fizični pripravljenosti, težav s poškodbami prav tako ni imel. Sprva so mediji domnevali, da je odločitev posledica težav v osebnem življenju, a zdaj je košarkar razkril, da ni tako. »Že nekaj let enostavno nisem imel prave želje in volje po igranju košarke. Stvari so se nabirale in na koncu sem se odločil, kot sem se,« je pojasnil Nikola Kalinić, ki bo odslej del strokovnega štaba glavnega trenerja Ibona Navarra.
Kolikokrat se bomo še pogovarjali o 'pick and roll' igri?
Za Nikolo Kalinića se je končalo obdobje, ki je trajalo skoraj poldrugo desetletje. V času kariere je osvojil številne lovorike, igral za največje evropske klube, med drugim za Fenerbahče, Valencio in Barcelono, in bil tudi pomemben član srbske reprezentance. »Fizično se počutim odlično, košarkarsko pa sem se počutil slabo. Po tem, kako zabijam, lahko vem, kako se počuti moje telo. Ob koncu lanske sezone sem bil fizično odličen, letel sem. Toda košarkarsko se nisem več našel.«
Spoznanje, da ne želi več igrati košarke, je prišlo, ko se mu je uprlo prisostvovati na enem od ekipnih sestankov. »Ko sem šel na sestanek, sem začutil, da se mi tega enostavno ne da več početi. Kolikokrat se bomo še pogovarjali o 'pick and roll' igri? Sergio Llull gre levo, Kostas Sloukas desno. Tega enostavno nisem mogel več poslušati in prenašati.« V njegovih besedah ni čutiti jeze. Bolj utrujenost od rutine, ki jo je poznal vse življenje.
Na odločitev vplivala tudi izkušnja očeta
Pri odločitvi je vlogo odigrala tudi družinska izkušnja. »Moj oče je igral namizni tenis do 41. leta. Nisem hotel priti do točke, ko bi imel operacije kolkov in kolen. Dosegel sem vse cilje in izpolnil vse ambicije. Videl sem svet, spoznal številne izjemne ljudi, zaslužil veliko denarja. Nima smisla vztrajati, dokler se mi ne strga Ahilova tetiva.«
Ko so pri Crveni zvezdi prisluhnili njegovim besedam in mu šli naproti, je bila odločitev še lažja. Ostal je v klubu in se vključil v strokovni štab. Pri tem ima precej jasen cilj. Nekoč želi postati glavni trener. »Pripravljam se, da bom nekega dne postal glavni trener. Zato sem sprejel ponudbo Zvezde za vlogo pomočnika trenerja. Želim ugotoviti, ali sem primeren za to. Lahko sem most med idejami strokovnega štaba in igralci. To je zahtevna pozicija, toda za zdaj uživam.«