Na četrtkovo uradno predstavitev ekipe, ki je potekala pred še ne popolnoma obnovljeno Gaudijevo mojstrovino Sagrada Família, je prišel s pričesko v slogu Eminema. »Guess who's back, back again? Shady's back, tell a friend.« »Ugani, kdo je nazaj, spet nazaj? Pogi je nazaj, povej naprej,« če si sposodimo in malce priredimo rime slovitega ameriškega raperja, ki je bil v mladih letih pogosto v Pogačarjevih slušalkah ali zvočnikih.
Pogačar je nazaj na Touru, pri tem pa ne skriva, po kaj je prišel. Cilj je jasen – še petič domov odnesti rumeno majico, ta sveti gral kolesarstva. Nekaj, kar je do zdaj uspelo le štirim kolesarjem, štirim velikanom. Francozoma Jacquesu Anquetilu in Bernardu Hinaultu. Belgijcu Eddyju Merckxu in Špancu Miguelu Indurainu. No, še dve rumeni majici več ima v omari oziroma na steni dnevne sobe tisti, ki ga ne smemo imenovati in ki je bil izbrisan iz analov Toura.
Nevaren bo tudi tale poba poleg mene
Nekaj ur pred uradno predstavitvijo ekip je Pogačar na novinarski konferenci v družbi svojega oprode, mehiškega bikca Isaaca del Tora, predstavil še zadnje misli pred začetkom dirke vseh dirk.
Letos ni prav veliko dirkal, zbral je le 16 dirkaških dni, toda kakšnih šestnajst je to bilo! To je bilo butično kolesarstvo in še en plenilski pohod, na katerem je tekmecem prepustil le drobtinice.
Tudi zaradi tega je v Barcelono prišel kot nesporni favorit številka ena. »Počutim se kar dobro. Letos sem sicer odpeljal le 16 tekmovalnih dni, vendar štejejo tudi kilometri, ki sem jih opravil na treningih, teh pa je bilo veliko. Mislim, da smo pripravljeni.«
Vročina ogroža izvedbo etap
Seveda je jasno, da je komaj 22-letni Mehičan na start v katalonsko prestolnico v prvi vrsti prišel kot super-domestique (superpomočnik), a daleč je Pariz. Na Touru se lahko zgodi vse in običajno tudi se. »Dirka po Franciji je vselej največji izziv v sezoni in preizkušnja, ki nas v ekipi najbolj motivira. Vsako leto pridemo na start z zavedanjem, da se lahko v treh tednih zgodi vse, kar Touru daje dodaten čar,« je pritrdil tudi Pogi.
Že danes je jasno, da bo v prihodnjih treh tednih na tem popotovanju od Barcelone do Pariza tudi zelo vroče. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Organizatorji se bojijo, da bodo zaradi vročine primorani prilagoditi oziroma spremeniti kakšno izmed etap, v nekaterih predelih Španije in Francije naj bi se živo srebro povzpelo celo do 44 stopinj. »To je vprašanje, ki nas močno skrbi,« priznava tehnični direktor francoske pentlje Thierry Gouvenou. »S tem se sicer ne soočamo prvič, a tokrat je položaj hujši zaradi razmer, ki smo jim bili priča že maja in junija.«
Napovedani novi vročinski val bi lahko pripeljal celo do odpovedi posameznih etap. A gremo dan po dan, kot bi dejal Primož Roglič, ki ga tokrat žal ni med 184 kolesarji, ki se bodo danes podali na 3320 kilometrov dolgo odisejado proti francoski prestolnici. Današnji moštveni kronometer bo v vsakem primeru potekal po predvideni trasi. Po ulicah Barcelone z vzponom na ikonični Montjuic v zaključku 20 kilometrov dolge trase. Dejstvo, da ne gre za klasičen moštveni kronometer, kot smo ga poznali v preteklosti, ampak se vsakemu kolesarju šteje njegov posamezni čas, naredi ekipni kronometer še toliko bolj zanimiv. Močni hribolazci se lahko na vzponu na Montjuic ali pa v zadnjih 800 metrih, ko se cesta nagne za 7 odstotkov, odločijo, da pustijo svoje moštvene kolege za seboj, da bi dosegli čim hitrejši osebni čas.
