»To je vprašanje, ki nas močno skrbi,« je dejal tehnični direktor francoske pentlje Thierry Gouvenou. Kot je poudaril, se organizatorji s to težavo ne srečujejo prvič. »S tem se ne soočamo prvič, a tokrat je položaj hujši zaradi razmer, ki smo jim bili priča že maja in junija.«

V preteklosti so potek dirke že motili vojne, stavke, nemiri in nazadnje koronska pandemija, vendar organizatorji še nikoli doslej nobene etape niso odpovedali zaradi ekstremne vročine. Možnost, da bi se to zgodilo na letošnji izvedbi dirke, je postala verjetna, potem ko so vremenoslovci za nekatere regije v Franciji in Španiji znova napovedali temperature do 44 stopinj Celzija.

Nov val ekstremne vročine bi lahko vplival na glavnino kolesarjev že v nedeljo, ko bo na sporedu druga etapa Toura vzdolž sredozemske obale od Tarragone do Barcelone. Čeprav protokol za ekstremne vremenske razmere v profesionalnem kolesarstvu omogoča dodatne ukrepe (hrana, osvežitev, nadomeščanje vode), pa ni na voljo veliko potez, prilagojenih peklenskim temperaturam, ki so Francijo prizadele prejšnji mesec. »V preteklosti smo območje za oskrbo odprli za celotno traso dirke in podaljšali časovni limit. Že nekaj let pa za kolesarje zagotavljamo tudi motoriste, ki prevažajo hladne pijače,« je povedal Gouvenou.

Dirka ujetnica lastnega slovesa

Druga možnost je preložitev starta etap na bolj zgodnje ure, vendar je dirka tudi ujetnica lastnega svetovnega slovesa. Mednarodni televizijski sporedi narekujejo, da se ključni trenutki odvijajo v največji vročini dneva, čeprav so kolesarji že pozvali k zgodnejšim začetkom, da bi se izognili neznosnim temperaturam sredi popoldneva. »Namesto da bi etape začeli tako pozno, kot to počnemo zdaj, bi jih morali prestaviti na 9. uro, da bi se končale še pred 14.30,« je pozval predsednik francoskega sindikata poklicnih kolesarjev Pascal Chanteur.

Rekordne temperature

Nedavni vročinski val v Franciji – rekordno vroč, odkar beležijo podatke – je povzročil porast smrtnih žrtev ter zaprtje šol in turističnih znamenitosti. To je povečalo tudi obremenitev reševalnih služb, na katere se Tour močno zanaša pri zagotavljanju varnosti tako glavnine kolesarjev kot gledalcev.

Vendar imajo organizatorji težave, saj je sam obseg dirke takšen, da sprememb urnika ni mogoče izvesti v kratkem času. »Ne smemo pozabiti, da je za potrebe trase Toura angažiranih več kot 28.000 policistov, pripadnikov reševalnih služb in žandarjev,« je dejal direktor dirke Christian Prudhomme.

»To niso zadeve, ki jih urediš v zadnjem trenutku. Etapi lahko odvzamemo nekaj kilometrov ali pa začnemo pol ure prej, a to ne bo prineslo bistvene razlike,« še pravi Prudhomme.

Priporočamo