Dvanajst dni po tem, ko so uradno traso predstavili organizatorji Tour de Francea, kolesarske dirke vseh dirk, so rožnato pentljo predstavili včeraj tudi v Rimu. Grande Partenza bo drugič zapored potekal v Furlaniji - Julijski krajini. Prvič je ta dežela, ki je zelo povezana tudi s Slovenijo, veliki start rožnate dirke gostila leta 1981, 45 let kasneje pa bo prva etapa spet potekala v Trstu. In že prvi dan, 8. maja 2027, bo karavana zavila v Slovenijo, na Kras, a se bo nato vrnila v Trst. V kraj, kjer je leta 2014 največjo zmago kariere slavil Luka Mezgec. »Zagotovo najodmevnejša in najpomembnejša zmaga,« se je veličastnega slavja ob številnih slovenskih navijačih ob svojem zaključku kariere spominjal priljubljeni Kranjčan.
A še bolj zgodovinski bo drugi dan dirke, ko bo celotna trasa druge etape Gira 2027 Ljubljana–Koper potekala po slovenskem ozemlju. Četrtič se bo etapa kolesarske dirke po Italiji tako začela v Sloveniji, a prvič se bo pri nas tudi končala, in to kar na dan zmage oziroma dan Evrope 9. maja. Vprašanje pa je, za koga bodo lahko navijali slovenski ljubitelji kolesarstva. Naš prvi zvezdnik Tadej Pogačar Gira nima v načrtu, Primož Roglič, ki je na italijanski pentlji slavil leta 2023, še nima novega moštva. Pomanjkanje glavnih favoritov in težka trasa bi bila v tem primeru lahko velik motiv za novega slovenskega junaka Jakoba Omrzela.
»Slovenija je dežela vrhunskega športa. Naši kolesarji že vrsto let navdušujejo svet z izjemnimi dosežki, zdaj pa imamo priložnost, da eno največjih kolesarskih dirk na svetu pripeljemo tudi na slovenske ceste. To bi bil pomemben dogodek za slovenski šport, dodatna spodbuda razvoju kolesarstva in navdih mladim generacijam. Hkrati takšni dogodki prinašajo priložnosti za gospodarstvo, od turističnih ponudnikov do številnih drugih dejavnosti, ki sodelujejo pri njihovi izvedbi. Želimo si, da bi učinki segali tudi onkraj same dirke in da bi skupaj z Italijo ustvarili dogodek, ki bi povezoval ljudi, kraje in gospodarstvo na obeh straneh meje,« je zgodovinski trenutek, ko bo uvodna etapa prvič v zgodovini Gira potekala v dveh državah, opisal minister za gospodarstvo, delo in šport dr. Anže Logar.
Prav na ministrstvu imajo veliko zaslug za to, da bo še bolj zgodovinski drugi dan dirke, ko bo celotna trasa Ljubljana–Koper potekala po slovenskem ozemlju. Četrtič se bo etapa kolesarske dirke po Italiji začela v Sloveniji, a prvič se bo pri nas tudi končala, in to kar na dan zmage oziroma dan Evrope. »Potem ko je bilo kar nekaj lobiranja, nam je na koncu le uspelo. To je potrditev zaupanja in dolgoročnega partnerskega sodelovanja med vlado in organizatorji,« je potek do zgodovinskega trenutka za Slovenijo opisal Rok Lozej, tehnični vodja slovenskega dela etape kolesarske dirke po Italiji ter predsednik odbora za cestno kolesarstvo na Kolesarski zvezi Slovenije, ki je tudi glavni povezovalec Slovenije in pokrajine Furlanije - Julijske krajine. »Z vsemi vpletenimi že dlje časa odlično sodelujemo in to se je izkazalo za zelo pomembno, saj je tudi pri Giru prišlo do novega vodstva in je bila naša povezanost in usklajenost zelo pomembna,« je povedal tudi Lozej. Pohvalil je tudi sodelovanje s slovensko vlado oziroma ministrstvom za šport. »Ko je bilo na koncu treba potegniti odločilne poteze, je bilo prisotnega veliko posluha in smo se hitro dogovorili.« Vse Lozejeve besede je tudi na predstavitvi trase v Rimu potrdil predsednik dežele Furlanija - Julijska krajina Massimiliano Fedriga.
Kraljevska etapa s 5700 višinskimi metri
Če bo prvi teden dirkanja za Slovence zanimiv predvsem zaradi začetka, bodo kolesarji, ki se bodo borili za rožnato majico, morali biti pozorni na presenečenja. V boju za skupno zmago pa se bo zares začelo odločati sedmi dan, ko bo na sporedu eden izmed dveh kronometrov. Ta bo še posebno zahteven, saj bo gorski, s ciljnim vzponom na Campo di Giove. Šele v deveti etapi, tik pred prvim prostim dnevom, pa bo na sporedu prva gorska etapa.
Tudi vrhunec drugega tedna dirkanja prihaja ob njegovem zaključku, ko bo na sporedu še ena vožnja na čas – tokrat povsem ravninska od Monze do Milana –, še pred tem pa bo na sporedu druga gorska etapa. Odločilni teden se bo začel spektakularno. 25. maja sledi kraljevska etapa, ko bo karavana dvakrat premagala sloviti Mortirolo, vmes pa še prečkala Cima Coppi, ki ga letos predstavlja prelaz Gavia (2618), nato pa bodo dan zaključili v Aprici. Zaključek Gira bo tradicionalno izjemno zahteven in prinaša možnost velikih preobratov. Le dva dneva po najtežji etapi sledi nov gorski preizkus, ki se bo zaključil v mondeni Madonni di Campiglio, sledi pa še udaren zaključek na enem najtežjih vzponov, kar jih premore cestno kolesarstvo. V soboto, 29. maja, se bo dirka vrnila v bližino Slovenije v Furlanijo - Julijsko krajino, etapa pa se bo končala na znamenitem Monte Zoncolanu. 10,1-kilometrski kolesarski pekel ima povprečni naklon 11,9 odstotka, vmesne klančine pa so tudi 22-odstotne. Slovenija na mitskem vzponu zmage še nima, a če se Giro začenja v kraju, kjer je slavil Mezgec, je ob zadnjem obisku Zoncolana (2021) dal vse od sebe Jan Tratnik. Član ekipe Red Bull-Bora-Hansgrohe je pred petimi leti, ko je še vozil za Bahrain Victorious, premoč moral priznati le domačinu Lorenzu Fortunatu.
Bo organizatorje tokrat rešil Seixas?
Zoncolan bo letos okronal novega kralja Gira, saj sledi le še parada šampionov v Rimu. Organizatorje pa skrbi dejstvo, da izjemno zanimiva trasa ne bo polna najboljših kolesarjev sveta. To je že daljša rakava rana Gira, saj je francoski Tour po pomembnosti povozil italijansko tritedensko popotovanje. Najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar je v svojih prvih načrtih za novo sezono že razkril, da Gira nima v načrtu, čeprav je trasa po Sloveniji skovana tudi kot vabilo za velikega zmagovalca dirke leta 2024.
Danec Jonas Vingegaard je organizatorje rešil lani, a najverjetneje tudi ne bo branil lanske zmage. »Želimo si, da bi se Giro otresel podrejenosti dirki po Franciji in bi privabil več zvezdnikov,« se težave zaveda tudi novi direktor dirke Luca Guercilena. Ta za sezono 2027 največ upov, da bo na startu vsaj eden izmed velikih šampionov kolesarstva, polaga v mladega Francoza Paula Seixasa, ki še vedno ni razkril svojega okvirnega načrta in bi ga 3418,8 kilometra ter 50.250 višinskih metrov lahko premamilo.
Vprašanje je tudi, za koga bodo pesti lahko držali slovenski ljubitelji kolesarstva. Kot rečeno, Pogačar Gira nima v načrtu, Primož Roglič, ki je na italijanski pentlji slavil leta 2023, še nima novega moštva. Zasavski orel bi sicer bil kandidat za visoka mesta, a ima tudi še neporavnane račune s Tourom. Pomanjkanje glavnih favoritov in težka trasa pa bi bila v tem primeru lahko velik motiv za novega slovenskega junaka Jakoba Omrzela. Kakor koli že, četudi ne bo nikogar od največjih slovenskih zvezdnikov, Rok Lozej zagotavlja, da gostovanje Gira tudi v prihodnje v Sloveniji ni pod vprašajem. »Nastopi slovenskih kolesarjev ne pogojujejo organizacije dirke. Kot rečeno, imamo v načrtu dolgoročno sodelovanje, in ko bo dirka v Slovenijo znova zavila bolj ob samem koncu, se nadejamo tudi težke gorske etape,« je sklenil Lozej.