Slovenec je na dan Bastilje z novo izjemno vožnjo in novo etapno zmago še povečal prednost v skupnem seštevku, ob proslavljanju uspeha pa je moral poslušati tudi nekaj žvižgov s strani navijačev.
Pogačar je na zahtevni gorski etapi od Aurillaca do Le Liorana napadel približno 15 kilometrov pred ciljem in tekmecem znova pokazal svojo (pre)moč. Na francoski državni praznik je dosegel še eno veliko zmago, a pri tem ni šlo povsem brez manj prijetnih trenutkov. Nekaj gledalcev ob progi ga je namreč pozdravilo z žvižgi, a slovenski šampion se zaradi tega ni obremenjeval.
Pri tem se je spomnil na dolgoletne izkušnje teniškega asa Novaka Đokovića. »Sovražniki bodo vedno sovražili, vedno je tako. Vedno pomislim na tenis, na Novaka Đokovića in na to, kako izjemno mentaliteto ima,« je dejal Pogačar. »Imel je eno najtežjih karier v tem smislu, ko je prejemal žvižge, pogosto povsem neupravičeno, saj je eden največjih. Ko me nekdo žvižga, pomislim nanj.«
Žvižgi vlili dodatnih moči
Pogačar je ob tem poudaril, da so negativni odzivi v kolesarstvu prej izjema kot pravilo. Večina navijačev po njegovih besedah podpira vse tekmovalce. »V kolesarstvu pravzaprav ni veliko žvižganja. 99 odstotkov ljudi navija za vse. Kolesarski navijači so najboljši med vsemi športnimi navijači, zato moramo biti srečni in hvaležni vsem, ki pridejo ob cesto.«
Tudi tistim, ki so ga skušali zmotiti, je namenil posebno sporočilo: »Čeprav je bilo nekaj žvižgov, so nam vsi ti fantje, ki so žvižgali, dali še več moči.«
Maščevanje za poraz pred dvema letoma
Pogačar je razkril, da je bil ta dan dolgo označen v njegovem koledarju. Etapo je skupaj z ekipo ciljal že dalj časa, dodatno motivacijo pa je predstavljal spomin na poraz proti Vingegaardu na istem cilju pred dvema letoma. »Danes je bil neverjeten dan. Ekipa je opravila izjemno delo. To etapo smo ciljali že dolgo časa. Pred dvema letoma me je Jonas tukaj premagal v sprintu, pošteno in zasluženo.« Maščevanje pa je jed, ko jo je najbolje servirati hladno.