V sezoni 2020 sta se slovenski kolesarski šport in javnost prvič odkrito spogledovala z osvojitvijo skupne zmage na dirki po Franciji. Prvi favorit dirke je bil Primož Roglič, ki je nastopal v dresu takratne Jumbo-Visme. Zasavski orel je svojo vlogo prvič upravičil v četrti etapi, ko se je karavana povzpela na Orcieres-Merlette, kjer se je končala tudi četrtkova etapa. Priljubljeni Rogla je bil drugi, tik za njim pa je ciljno črto po sprintu favoritov prečkal Tadej Pogačar, takrat še vedno javnosti precej neznani kolesarski up, ki je leto prej na Vuelti v dresu ekipe UAE Emirates – za katero vozi še danes – končal na tretjem mestu.
Pogi je kasneje na Touru nekajkrat po nepotrebnem izgubljal čas proti rojaku, a ga nato tudi uspešno pridobival nazaj. Vse tja do zgodovinskega kronometra na prelaz La Planche des Belles Filles, kjer je prvič v karieri Tour obrnil sebi v prid. Zgodovinskega za Slovenijo. Od takrat imata Slovenija in Pogi že štiri naslove, letos pa je vse bližje še petemu.
Številne težave
Ravno zaradi dejstva, da je na vzponu Orcieres-Merlette (7,1 km, 6,7 odstotka) 27-letnik iz Klanca pri Komendi doživel enega izmed redkih porazov, in to ravno v etapi, ko je prvič v karieri stopil na oder za zmagovalce na slovitem Touru, so številni pričakovali, da bo tokrat še dodatno motiviran. »V mislih imamo tudi zmago v skupni razvrstitvi,« že nekaj dni ponavlja Tadej Pogačar in s tem nakazuje, da želi dati priložnost tudi svojim pomočnikom in jih v prvi vrsti noče žrtvovati za svoje zmage.
A te izjave se morda zdijo tudi malce kot zavajanje konkurence. Ekipa Emiratov je daleč od vrhunskega stanja. Zvesti pomočnik Adam Yates je bolan, kar se je najbolj poznalo v sredini etapi, ko je komaj prišel do cilja. Tokrat sta že v uvodnih kilometrih zaostala Brendon McNulty in Tim Wellens, dva od pomembnih pomočnikov. McNulty je kasneje tudi odstopil. Težave Emiratov so najbolje izkoristili v moštvu EF Education-EasyPost, ki že od samega začetka z Richardom Carapazom vozi zelo agresivno in išče etapne zmage.
Poskusili tudi pri Red Bullu
Ker Emirati niso imeli razpoložljivih moči, je kmalu postalo jasno, da bo zmagovalec dneva iz ubežne skupine. Pogačarja za spremembo tokrat ni motilo dejstvo, da je bil v njej Matteo Jorgenson (Visma-Lease a Bike), ki velja za kolesarja, ki je na njegovi črni listi. A Američan prostega dneva prvega kolesarja sveta ni izkoristil, saj je bil v begu – po številnih poskusih – zasluženo najboljši Richard Carapaz. Jorgensona je na koncu premagal še zmagovalec trinajste etape Mauro Schmid (Jayco-AlUla).
»To je res posebna zmaga. Že od začetka etape smo vedeli, da je to odlična priložnost, zato smo dirkali zelo napadalno. Na zadnjem vzponu sem čakal pravi trenutek za napad in uspelo mi je. Že večkrat smo bili blizu na letošnjem Touru, a se ni izšlo. Vse do danes. To je zares pomembna zmaga za našo ekipo,« je bil po 25. zmagi kariere in drugi na Touru vesel Richard Carapaz.
Glavnina je pred začetkom ciljnega vzpona zaostajala skoraj sedem minut, na čelo pa so se postavili kolesarji moštva Red Bull-Bora-hansgrohe, ki jih je več kot očitno zanimalo, ali ima kakšne težave tudi vodilni kolesar na dirki. Narekovali so zares močan ritem in močno zmanjšali zaostanek za vodilnimi, a najboljši kolesar na svetu nima prav nobenih težav. Njegove noge so še vedno vrhunske in tudi danes ni pustil niti sekunde tekmecem. »Tour še zdaleč ni končan. Vsak dan je nova zgodba. Osredotočeni smo le na naslednjo etapo in na to, da varno pripeljemo rumeno majico do Pariza,« je po etapi razpredal Tadej Pogačar, ki se zaveda, da odstopi sotekmovalcev niso dobra napoved za zadnja dva dneva. »To ni idealno. Brandon je bil pomemben član ekipe in škoda, da je moral odstopiti. Upam, da bodo preostali fantje ostali zdravi, saj nas čakajo še zelo težki dnevi,« je še dodal.
Glavnina je na koncu zaostala štiri minute in pol, zdaj pa na dirki vseh dirk sledita dva dneva s ciljem na Alpe d’Huezu, kjer bo padla končna odločitev o zmagovalcu.