Štiriinpetdesetletni nekdanji kajakaš v Šenčurju ni našel človeka, ki s prvenstvom ne bi bil zadovoljen. "Ni pa ga še konec, tako da se bomo lahko po ramenih trepljali čez nekaj ur," je v sredo hitro na nedokončano zgodbo tik pred obema članskima preizkušnjama v vožnji na čas opozoril Vehovar.
Kljub temu je imel že do takrat, še pred zlato kolajno domačega asa Primoža Rogliča, izdelano mnenje o doslej največjem kolesarskem tekmovanju na slovenskih tleh. Tudi kar se tiče varnosti. "Ekipa je opravila fenomenalno delo pri zavarovanju prog, poleg tega je treba povedati, da so tudi občine, ki so sodelovale v projektu, preplastile ceste, kar je botrovalo res varnemu kolesarjenju. Sodelovanje vseh vpletenih je bilo neverjetno in res smo lahko zadovoljni," je povedal dobitnik srebrne kolajne v kajakaškem slalomu iz Atlante 1996.
Tudi sam večkrat na Možjanco
Tudi sam je večkrat prepeljal klanec na Možjanco, a ni vedel, da lahko tisti kraji po televiziji ponudijo še izrazitejšo kuliso. "Ko sem gledal prenos na televiziji, se sploh nisem zavedal, da je tukaj tako lepo. Vse je izpadlo super, si pa moramo priznati, da smo imeli neverjetno srečo z vremenom," je poudaril le nekaj ur prej, preden se je začela nakazovati sprememba vremena. To tudi zadnji dan ne bi moglo skaziti "sončne" podobe, ki jo je kazala Slovenija v času organizacije EP.
Po nastopu funkcije predsednika kolesarske zveze konec letošnjega januarja je projekt domačega EP prevzel v precej drugačnem stanju. "Projekt je bil nekako v mrtvem teku. Hkrati je bila to edina točka prevzema funkcije, ki sem se je res bal, saj nismo imeli veliko časa za organizacijo. Denar je tudi bil obljubljen, a nič ni bilo podpisano. Vse, kar smo imeli, je bila ekipa. In ta je bila res dobra. Iz tega prvenstva je naredila presežek," je razlagal Vehovar.
V igri je tudi svetovno prvenstvo
Pravi, da je človek, ki je vselej malo živčen, saj ves čas gleda na stvari z vidika, kaj se da še izboljšati. Pa bo Slovenija morala še kaj izboljšati, da bo lahko gostila še kakšno večje tekmovanje? Omenjata se predvsem začetek dirke po Franciji in morebitno svetovno prvenstvo leta 2033, kot je za Val 202 potrdil tudi generalni sekretar EP Tomaž Poljanec. Slovensko delegacijo v Švici na sedežu Mednarodne kolesarske zveze (Uci) čakajo sestanki glede morebitne izvedbe SP 2033, je dodal Vehovar. Na podlagi sestankov na Uciju se bodo nato odločili, ali bodo uradno vložili kandidaturo.
"Kar se EP tiče ter po odzivih smo dobili dokaz, da tako dobro organiziranega prvenstva, ne le evropskega, temveč tudi kakšnega drugega, že dolgo ni bilo. Tudi SP v Montrealu pred tedni ni bilo organizirano na takšni ravni," je sprva poudaril Vehovar.
"Svetu smo dokazali, da lahko naredimo največje tekme na najboljši možen način. V naslednjih letih prihajajo večje stvari, pa tukaj ne mislim zgolj na dirko po Franciji. Dokler ne dobimo potrditve, ne bi preveč razglabljal o tem, a če bo država pokazala interes, bi se lahko borili za SP 2033. Je pa to neprimerno večji finančni zalogaj v primerjavi z evropskim prvenstvom," je dodal prvi mož kolesarske zveze.
Denar za organizacijo se povrne
Prepričan je, da bi lahko učinki morebitnega svetovnega prvenstva, kot tudi starta Toura, predstavljali izjemno povrnitev vsega, kar bi država vložila v organizacijo. "To je neprimerljivo. Če bi strokovno ovrednotili, se finančni učinki za državo merijo v večkratniku vloženega," dodaja Vehovar. Za leto 2029 se Slovenija bori za začetek Toura in tudi na tem področju je imel stike z družino, ki bdi nad podjetjem za organizacijo največje dirke na svetu.
"Bil sem v stiku s privatnim podjetjem, ki organizira Tour (ASO, op. STA). Bil sem na sestanku z lastniki v Parizu, kjer sta sodelovala tudi slovenski zunanji minister in slovenska veleposlanica. Mislim, da obstaja realna možnost, da dobimo organizacijo prvih treh etap Toura, nismo pa v igri sami, saj je konkurenca velika," je hitro opozoril Vehovar. Konkurenca prihaja predvsem iz Nemčije in Češke. "Z nekaj sreče in ogromno lobiranja bi nam mogoče res lahko uspelo," se nadeja Vehovar.
Slovensko kolesarstvo je več kot le Pogačar in Roglič
Proti koncu pogovora je beseda stekla še o Tadeju Pogačarju, odsotnem prvem zvezdniku slovenskega kolesarstva. "Računali smo na Tadeja in tudi sam si je zelo želel nastopiti. Pritiskal je tudi na zdravnike in svojo ekipo. Osebno menim, da je prav, da ni nastopil. Ni medalje in rekorda, ki bi odtehtala zdravje kogar koli. Imel bo še veliko priložnosti, da se pokaže slovenskim navijačem," je o najboljšem kolesarju tega obdobja povedal Vehovar.
Pravi, da je v nedeljo ob vožnji z njim v avtomobilu postal zelo čustven, ko je videl odziv množic ob cesti na njegovo prisotnost na EP ter ob slovesu Luke Mezgeca. "Ko smo gledali plakate, ki so viseli po vsej Sloveniji in na katerih so bili Roglič, Urška Žigart in Pogačar, smo lahko delali samo križe čez obraze, saj smo skoraj vsak teden izgubili koga na teh plakatih. Vendar slovensko kolesarstvo ima ponuditi še precej več. Ljudje, ki pridejo navijat, pridejo tudi zaradi celotne reprezentance, kar se je videlo na tem EP," je še povedal nekdanji odlični športnik.