Te dni v spletno prodajo prihaja nova številka magazina DNVK, skupne revijalne izdaje časopisov Dnevnik in Nedeljski dnevnik. Po spodbudnem odzivu bralcev in oglaševalcev na prvi dve številki je zdaj tu tretja s 120 stranmi raznolikih in poglobljenih vsebin.
Zakaj mladi tako malo seksajo? Kaj povzroča seksualno recesijo? Američani na robu »sekstinkcije«. Se generacija Z boji seksa? Priložnostni seks in depresija – ali obstaja povezava? Je grindr mrtev? Kaj v resnici v odnose vnaša tinder? In naprej: katere so med slovenskimi konzumenti pornografije najbolj iskane vsebine, kdo so glavni zvezdniki in zvezdnice, koliko traja povprečen obisk spletne strani Pornhub in kakšno je razmerje med obiskovalkami in obiskovalci? Urška Rus se je o teh vprašanjih pogovarjala s komunikologinjo in sociologom, Matej Zalar pa se je posvetil statistiki slovenskega pornografskega okusa.
Če nam na koncu meseca ostane morda sto ali nekaj sto evrov – kaj Slovenci počnemo z njimi? Oziroma kakšni smo kot vlagatelji? Kot skozi članek prikazuje Rok Kajzer, smo varčni in konservativni, samo občasno pa tudi drzni. Za okus: večino svojega premoženja imamo v nepremičninah, ob tem prisegamo še na bančne depozite, v zadnjem obdobju pa nas mami še zlato. Znajo pa biti dober posel tudi prestižne ure – o podrobnostih v novi številki.
Kaj bi morala Evropska unija storiti, da bi v prihodnje igrala resnejšo vlogo v svetovnem merilu? »Zavedanje, da se mora okrepiti za negotove čase in zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske in ZDA, je vseprisotno. Kako to storiti, pa je zgodba, ki se začenja šele prav pisati,« v uvodu k tekstu razmišlja Aleš Gaube, ki se mu v komentarju pridružuje nekdanji politik in strokovanjak za mednarodne odnose Milan Brglez.
A vendarle ni govor samo o prihodnosti – Damjan Franz Lu se je posvetil fenomenu Martina Krpana. Skoraj 170 let po tem, ko je Fran Levstik ustvaril najbolj znanega junaka slovenske literature, se zdi, da je mož s kijem in kobilico danes bolj aktualen kot kadar koli prej. V času, ko se Evropa sprašuje o mejah, birokraciji in malem človeku, Krpan ponuja presenetljive odgovore.
Tonja Blatnik se sprašuje, kaj se je zgodilo z jezikom, ki smo ga še pred nekaj desetletji v tem okolju vsi govorili, potem je skoraj povsem zamrl, zdaj pa je zaznati znamenja oživljanja. Govorimo seveda o srbohrvaščini, nekdanjem skupnem jeziku nekdanje skupne države.
Ob tem pa še bralna in poslušalna priporočila, reportaža Sergeja Hvale o presenetljivem trendu igranja videoiger na nekaj desetletij starih napravah, ki so pravi hit, ter zapis o mehkih kriminalkah, žanru, ki v težkih časih doživlja preporod. Smrt v raju, Umori na podeželju, ekranizacije znamenite Agathe Christie, Umor, je napisala, Sommerdahlovi umori, vsi poznamo te naslove, Maja Grobelšek pa se je poglobila v ozadje njihovega nastajanja in predvsem v razloge za njihovo priljubljenost.
