Na Sromljah pri Brežicah je pred dnevom suverenosti potekala slovesnost v spomin na Brežiško četo. Zbrane je nagovoril prvi predsednik države Milan Kučan, ki je omenil tudi trenutno politično dogajanje in pomen izida referenduma o interventnem zakonu. Poudaril je, da »se ne smemo pustiti preslepiti«, saj gre za »načrtno razkrajanje našega družbenega tkiva«.
Kot je na slavnostni akademiji dejal Kučan, je o Brežiški četi znano vse, vendar je pomembno, da se je spomnimo tudi v časih, ki so polni novih preizkušenj. »Prav je, da se spomnimo njihovega junaštva ravno zdaj, ko smo priče silovitemu ideološkemu revizionizmu, še več, tudi podrejanju naše države tujim interesom, ki ga brezsramno uveljavlja del sedanje slovenske politike,« je poudaril. Prvi predsednik republike je bil v svojem govoru oster do trenutne vlade, izpostavil pa je zlasti nedavne in prihajajoče referendume. »Verjamem, da se je marsikdo med vami po odzivih na izid nedavno končanih referendumov vprašal, kaj smo pravzaprav na teh referendumih odločili. In ko še nismo dobili niti odgovorov, so nas iz vladne koalicije že zasipali s predlogi novih referendumov. Te bi zdaj prilepili na ključni referendum o interventnem zakonu, zato da bi lažje zamegljevali njegovo vsebino,« je dejal.
»Interventni zakon skriva pasti«
Interventni zakon, tako Kučan, na številnih področjih skriva mnoge velike pasti, pri čemer posega tako v javni sektor, zdravstvo, šolstvo in socialo. Zato je prepričan, da bo referendumski izid 6. decembra pomembno vplival na našo prihodnost. »Ne glede na morebitne zaslepljevalne dodatne referendume se ne smemo pustiti preslepiti. Pri tem referendumu namreč ne gre zgolj za razumne gospodarske ukrepe, ki jih podpirajo gospodarska združenja. (...) Gre za načrtno razkrajanje našega družbenega tkiva,« je bil oster. Prepričan je, da je temeljno vezivo povezane skupnosti solidarnost, ki pa je zdaj na udaru, zato je pozval k premisleku. »Premislimo, v kakšno državo se spreminjamo. Vrnimo jo na vrednotno pot, za katero smo se skupaj odločili na matičnem referendumu, na plebiscitu 1990. Ne dovolimo, da nam del politične elite ukrade državo. Tega nismo dovolili v vojni za Slovenijo poleti 1991, prav tako tega niso dovolili borci Brežiške čete in celotno narodnoosvobodilno gibanje leta 1941, ko je bil upor izjemno pogumno dejanje, prihodnost pa povsem negotova,« je še izpostavil Kučan.
Prireditev v spomin na Brežiško četo
Slovesnost pred Domom krajanov v Sromljah v občini Brežice je potekala v spomin na 28. oktober 1941, ko je bila ustanovljena Brežiška četa, in ob občinskem prazniku, povezanem z njeno ustanovitvijo. Del tega je tudi tradicionalni pohod Po poteh Brežiške čete, ki je letos potekal že petdesetič in po navedbah Posavskega obzornika velja za enega najstarejših pohodov v Sloveniji. Slovesnost in pohod pripravljajo Športna zveza Brežice, Združenje borcev za vrednote NOB Brežice in Planinsko društvo Brežice.