Študenti zavračajo možnost, da se njihovi protesti preoblikujejo v politično silo v strankarskem kontekstu. Lazović pa predstavlja politično skupino, ki je prepričana, da s političnim organiziranjem lahko prebije obroč oblasti predsednika Aleksandra Vučića in Srbijo pripelje v Evropsko unijo.
Ikonografija protestov v Srbiji je nacionalistična. Zastave, ikone, običajna pokrivala. To smo že velikokrat videli. Govori pa gredo v liberalno smer in govorijo o svobodi. Kaj je to, kar danes hodi po vaši državi?Najbrž ni enostavno razumeti, kaj se danes dogaja na ulicah Srbije. Nekaj stvari pa ni težko razumeti. Prva je ta, da so to največji protesti v zgodovini Srbije. Največji, kar smo jih imeli do sedaj. Velikostni red je impresiven. Letošnjega 15. marca je bil shod, trikrat večji od protestnega shoda proti Slobodanu Miloševiću 5. oktobra leta 2000. Naravno je, da bodo na tako velikem shodu prisotni ljudje z zelo različnimi pogledi na svet, različnimi ideologijami, prepričanji in stališči. Na teh protestih so dominirale srbske zastave, to je res.
Evropske pa nismo opazili nobene.Recimo, da so bile zelo redke. Na prejšnjih proevropskih protestih pa srbske niso prevladovale, bilo je več evropskih. Srbske zastave dominirajo na nacionalističnih protestih. Ljudje, ki gledajo s strani, lahko hitro pomislijo, da so tudi študentski protesti nacionalistični. Absolutno ne gre za nič takega.
Kako lahko pridemo do tega sklepa? Za kaj potem gre na protestih?
