»Popoln kaos! Iz Medvod do Stegen je običajno slabih 15 minut vožnje, zdaj se tja v službo vozim debelo uro. Zdi se mi, da se vsakih pet minut z avtom premaknem le za pet metrov … Težava je tudi semafor v Medvodah, saj na njem predolgo sveti rdeča luč, zaradi česar vozniki še dlje čakamo na vključitev v promet,« razmere na cestah v zgodnji jutranji konici, ko iz smeri Gorenjske na delo v Ljubljano migrira največ voznikov z osebnimi avtomobili, opisuje potnica iz središča Medvod.

»Namesto pol ure se zdaj v službo v prestolnico vozim več kot uro. Pravzaprav se ne vozim, ampak večinoma stojim pri miru. Tako bo očitno tudi prihodnje tri mesece, ko bomo vozniki stiskali zobe, potem pa upam, da bodo dela končana,« se nadeja prebivalka medvoškega naselja Preska.

Krajan Vižmarij, ki stanuje v bližini gradbišča pri trgovini Merkur, kjer potekajo dela na polnem priključku avtocestnega predora Šentvid na Celovško cesto, pravi, da bi zaradi nenehnega živčnega hupanja voznikov najraje za nekaj časa kam odpotoval in se vrnil, ko pred domačim pragom ne bo več slišati brnenja delovnih strojev.

Slaba obveščenost prebivalcev

O prometnem cirkusu poročajo tudi iz ljubljanskega naselja Gunclje. »Poleg zelo slabega obveščanja je katastrofalna tudi prometna signalizacija. Organiziranje več gradbišč na obeh straneh Celovške je zgrešeno. Tudi bližnjim prebivalcem se je podaljšala pot v službo. Pa ne samo to: peš ali s kolesom do zdravnika se sploh ne da,« nam je zaupala ogorčena prebivalka Guncelj.

Povedala je, da se sredi že tako oblegane Celovške ceste večkrat na dan znajdejo tudi kolesarji, kar se ji zdi od izvajalca del zelo neodgovorno. »Ko so pred več kot štirimi desetletji začeli graditi gorenjsko avtocesto v Šentvidu, smo bili v dobi brez interneta in pametnih telefonov veliko bolje obveščeni. Vsak otrok, vsak dom, vsak krajan je v roke dobil letak z opisom in skico varne poti. Danes vsake toliko časa brez naše vednosti zmanjka kakšna hiša in na njenem mestu nastane novo gradbišče. Vemo, da je gradnja potrebna, ampak organizacija pa ni najboljša,« meni sogovornica.

Sprašuje se, zakaj pristojni ne organizirajo uporabe brezplačne storitve P+R, v veliki meri ne okrepijo linij brezplačnih avtobusov in v jutranje konice ne postavijo začasnih otokov za mrežo BicikeLJ. »Podobno bi morali narediti z vlaki in jih brezplačno povezati z dostopanjem do najbolj obleganih poslovnih con (Verovškova, Stegne, Litostroj, BTC, bolnišnice …). Nisem strokovnjak, želim pa poudariti, da smo okoliški prebivalci zaradi gradnje še veliko bolj prizadeti kot dnevni migranti,« je dodala gospa iz Guncelj.

Neopravičene ure dijakov

»Tisti, ki se vozimo z avtomobili, se znajdemo: gremo malo okrog in po daljši poti. Kaj pa ostali, ki se peljejo z avtobusi? Dijakom v šolah včasih zaradi zamude pišejo neopravičene ure. V ponedeljek je denimo vožnja z avtobusom iz Medvod do Šentvida trajala uro in 20 minut!« nam je zaupala krajanka medvoškega naselja Svetje.

»Omeniti je treba tudi grbinaste, luknjaste in betonske podlage na cesti ter preozke pasove ob kopici tabel!« se je jezil vsakodnevni voznik v prestolnico iz Zbilj.

Številni se odločijo za vožnjo po Obvozni cesti, skozi Tacen in po drugih lokalnih cestah, bolj drzni se domov iz prestolnice zapeljejo celo preko Katarine nad Ljubljano.

Velika gneča vozil nastaja tudi na cestah skozi Savlje, Brod in Tacen. Dnevnikova sogovornica je povedala, da marsikdo z gorenjskega konca išče obvoznico in s tem zabaše lokalne ceste. »Precej neprijetno je tudi za tamkajšnje prebivalce, ki prav tako težko pridejo do Celovške ceste in središča Ljubljane. Povedo, da je včasih bolje iti v trgovino v Kranj kot pa v Vižmarje, ki so sicer precej bližje.«

Bistvenega porasta potnikov ne opažajo

Ob popoldanskih konicah so zastoji na Celovški cesti tudi v smeri iz Ljubljane proti Gorenjski, zato se nekateri vozniki domov z dela raje vračajo po avtocesti in skozi Vodice. Številni se odločijo za vožnjo po Obvozni cesti, skozi Tacen in po drugih lokalnih cestah, bolj drzni se domov iz prestolnice zapeljejo celo preko Katarine nad Ljubljano.

Namesto pol ure se zdaj v službo v prestolnico vozim več kot uro. Pravzaprav se ne vozim, ampak večinoma stojim pri miru. Tako bo očitno tudi prihodnje tri mesece, ko bomo vozniki stiskali zobe.

Prebivalka medvoškega naselja Preska

Na nove razmere so se številni prilagodili tudi tako, da so avtomobile zamenjali za motorje ali kolesa. Potniki, ki so se odločili za vožnjo z vlakom, menijo, da je ta oblika prevoza v tem času najhitrejša pot do Ljubljane. Nekateri med njimi si kljub temu želijo, da bi se vozni redi bolj prilagodili novi realnosti.

V Slovenskih železnicah v teh dneh ne opažajo bistvenega povečanja števila potnikov z gorenjskih koncev. Foto: Tina Jereb

V Slovenskih železnicah v teh dneh ne opažajo bistvenega povečanja števila potnikov z gorenjskih koncev. Foto: Tina Jereb

V Slovenskih železnicah zatrjujejo, da v teh dneh bistvenega povečanja števila potnikov ne opažajo. Poudarili so, da je vozni red med Gorenjsko in Ljubljano glede na enotirno povezavo in infrastrukturne omejitve učinkovit in da na relaciji Ljubljana–Kranj–Ljubljana vsak dan vozi 49 vlakov, pri čemer v času prometnih konic vozijo pogosteje.

»Potovalni čas na tej relaciji znaša približno 30 minut (odvisno od kategorije vlaka), kar pomeni, da je vožnja z vlakom v času konic pogosto hitrejša in učinkovitejša kot vožnja z avtomobilom,« je izpostavila vodja kabineta poslovodstva pri Slovenskih železnicah Polona Novak.

Priporočamo