Skrinja stare zaveze / Foto: Wikipedia/ Benjamin West

Fotografija: Wikipedia/ Benjamin West

Skriti zakladi, ki jih še niso našli

Prejšnji teden smo pisali o zakladih, ki so jih neumorni iskalci našli in marsikateri z njimi tudi obogateli. Največkrat je šlo za zaklade, denar in zlato s potopljenih ladij, včasih pa za različne predmete neprecenljive zgodovinske vrednosti.

31. 07. 2026, 12.00

Miha Štamcar

Tokrat se lotevamo zakladov, ki jih še iščejo. Na naši današnji lestvici smo dali prednost zakladom, za katere je velika verjetnost, da res obstajajo, čeprav so med naštetimi tudi nekatere nezanesljive legende. Recimo skrinja zaveze, v kateri naj bi bili plošči z Mojzesovimi desetimi zapovedmi, ali pa nacistični vlak z različnimi zakladi, ki so jih nacisti leta 1945 v zadnjih dneh druge svetovne vojne skrili nekje na jugozahodu Poljske. Skratka, govorili bomo o skritih zakladih, ki jih različni pustolovci še iščejo in obstaja vsaj majhna možnost, da dragocenosti tudi najdejo.

Colombian President Gustavo Petro oversees the recovery of a bronze cannon from the wreck of the San Jose galleon during an extraction operation off the coast of Cartagena, Colombia, November 20, 2025. Colombian Presidency/Handout via REUTERS THIS IMAGE HAS BEEN SUPPLIED BY A THIRD PARTY. MANDATORY CREDIT / Foto: Colombian Presidency

Lestvica

Lov na milijarde pod morjem: zgodbe največjih zakladov vseh časov

Fotografija: The Jewish Museum, New York

Skrinja zaveze

»Narede naj torej skrinjo iz akacijevega lesa: dva in pol komolca bodi nje dolgost, poldrugi komolec nje širjava in poldrugi komolec visokost njena. In prevleci jo s čistim zlatom, odznotraj in odzunaj jo prevleci; in napravi vrhu nje zlat venec naokrog,« je bil, kot piše Biblija, božji ukaz Mojzesu, naj naredi pravokotno skrinjo iz akacijevega lesa, prevlečeno z zlatom. Na pokrovu sta bila zlata angela, na straneh pa zlati obroči, skozi katere so potisnili drogove za prenašanje. Približne mere so bile okoli 112 centimetrov dolžine, 67 centimetrov širine in 67 centimetrov višine, v današnjih uveljavljenih merskih enotah. Mnogo zgodovinarjev in arheologov meni, da je mogoče, da je skrinja obstajala, a pravih dokazov ni. Po nekaterih legendah naj bi bila skrinja, v kateri so hranili tudi kamniti plošči z vklesanimi desetimi božjimi zapovedmi v Etiopiji, v Jeruzalemu in morda v Egiptu ali Jordaniji. Je pa seveda jasno, da bi takšna najdba, predvsem zaradi verskega pomena za judovstvo in krščanstvo, pa tudi zaradi zgodovinske in arheološke pomembnosti, pomenila enega najbolj nepozabnih odkritih artefaktov v zgodovini človeštva.

Džingiskan kronanje / Foto: Bibliothèque Nationale De France

Fotografija: Bibliothèque Nationale De France

Džingiskanova grobnica

Veliki mongolski vladar Džingiskan (1162–1227) je menda želel, da njegovega groba ne bi nikoli odkrili, in za zdaj kaže, da bo tako res ostalo, čeprav naj bi se ugibalo, da je legendarna grobnica iz leta 1227 nekje v okolici svete gore Burhan Haldun v Mongoliji. Menda so v njej ob posmrtnih ostankih tudi njegovo orožje, konjeniška oprema in veliko zlata ter drugih dragocenosti. Ugiba se, da so pokopališče skrili tako, da so čezenj speljali reko ali ga poteptali s konji, oziroma celo to, da je pogrebna parada ubila vse priče pogreba.

Toplitzsee zaklad naciji / Foto: Toplitzsee.at

Fotografija: Toplitzsee.at

Zaklad v jezeru Toplitz

Veliko večja verjetnost je, da bi našli zaklad oziroma zlato in dragulje, ki naj bi jih nacisti v zadnjih dneh druge svetovne vojne odvrgli v avstrijsko jezero Toplitz. Zaklad naj bi bil vreden vsaj pet milijard evrov. Da je v legendi vsaj nekaj resnice, govori tudi podatek, da so leta 1959 iz jezera potegnili ponarejene bankovce za 700 milijonov britanskih funtov, ki jih je Hitlerjev režim nameraval uporabiti za destabilizacijo britanskega gospodarstva. Jezero je globoko več kot sto metrov in prepredeno s plastmi debel, potapljanje v njem je smrtno nevarno.

Fotografija: Petr Brož

Nacistični zlati vlak

Na Poljskem v okolici Wałbrzycha naj bi bil v starem rudniku skrit nacistični oklepni vlak, poln zlata, umetnin in drugih dragocenosti. Zgodba je desetletja privabljala raziskovalce, še posebno po odmevni domnevni najdbi z radarjem leta 2015. Kasnejša izkopavanja niso našla nobenega vlaka, večina zgodovinarjev pa meni, da zanj ni zanesljivih zgodovinskih dokazov in da najverjetneje ni nikoli obstajal. Je pa dejstvo, da so nacisti ob vojaškem porazu in umiku ogromno zlata in umetniških del razpršili po rudnikih, gradovih in skladiščih po Nemčiji, Avstriji in Poljski.

Fotografija: Balvarius

Kanjon okostij

Na jugu ZDA je gorovje Peloncillo, kjer se razteza Skeleton Canyon. V 19. stoletju je bil kanjon znan kot zatočišče tihotapcev, ki so tam skrivali dragoceno blago, pa tudi roparjev, ki so ga skušali ukrasti. Skupina mehiških razbojnikov je leta 1881 pod vodstvom Joséja Estrade oropala prebivalce, banke in cerkve v Monterreyu v Mehiki. Med prehodom skozi Skeleton Canyon jih je napadla tolpa Billa Brociusa - Curlyja. Ker plena niso mogli odnesti, naj bi velik del zaklada zakopali nekje v kanjonu, vendar zlata, srebra, verskih predmetov in diamantov vse do danes niso našli.

Fabergéjeva jajca

Leta 1885 je zlatar Peter Carl Fabergé začel izdelovati luksuzna zlata jajca za rusko carsko družino. Do leta 1917 jih je za družino izdelal skupaj 50. Po revoluciji so komunisti jajca zaplenili, a jih je sedem izginilo. Leta 2014 je bilo eno od zelo dragocenih jajc najdeno, neodkritih naj bi jih bilo tako zdaj še šest: jajce s safirnim obeskom, jajce z angelom in vozom, jajce nécessaire, vijolično jajce, karelijsko brezovo jajce in spominsko jajce Aleksandra III. Težko je oceniti, koliko bi bila jajca vredna, če bi jih odkrili, a lahko ugibamo, da vsako več kot 30 milijonov evrov.

Fotografija: Wikimedia Commons

Inkovsko mesto Paititi

Po porazu v vojni s Španci so se Inki umaknili v dolino Vilcabamba, ki je postala njihovo zadnje zatočišče do leta 1572. Ko so Španci zavzeli dolino, so Inki s svojim bogastvom že pobegnili globoko v gozdove na območju Peruja, Bolivije in Brazilije. Mesta, ki so ga v gozdovih zgradili, raziskovalci nikoli niso našli, čeprav so satelitski posnetki iz leta 2009 nakazovali nekakšne geometrijske oblike mesta, sledi starodavnih naselbin. Sicer pa strokovnjaki menijo, da bi imelo morebitno odkritje predvsem pomembno arheološko dimenzijo.

nossa senhora do cabo / Foto: Alberto Cutileiro/wikimedia Commons

Fotografija: Alberto Cutileiro/Wikimedia Commons

Zaklad Olivierja Levasseurja

La Buse, kot so klicali Levasseurja (1688–1730), je bil eden najbolj neusmiljenih francoskih piratov. Njegov največji plen je bila portugalska ladja Nossa Senhora do Cabo, ki jo je zajel leta 1721 in je prevažala izjemen tovor. Ocene so, da celo do milijarde evrov, šlo naj bi za premoženje portugalskega podkralja Indije, zlato in srebrnike, drage kamne, dragocene tkanine in luksuzne predmete. Preden so La Buseja obesili, je v množico vrgel šifrirano sporočilo in zaklical, da kdor ga razume, lahko vzame zaklad, zakopan nekje na območju Indijskega oceana.

Rennes-le- Château / Foto: Mairie De Rennes-le-château

Fotografija: Mairie De Rennes-le-château

Zaklad templjarjev

Legende pravijo, da so templjarji pred pogromom leta 1307 skrili svoje bogastvo. V vozovih, ki so vozili iz Pariza, naj bi bili zlato in srebro, dragulji, dragoceni predmeti in skrivni dokumenti, relikvije iz Svete dežele in celo sveti gral ter še več, tudi skrinja zaveze. Poznavalci so skeptični, francoski kralj Filip IV. Lepi naj bi bil dobro pripravljen na razpustitev redu, ki mu je bil dolžan orjaške denarje. Če bi zaklad vseeno obstajal, bi se lahko skrival v Parizu, v Rennes-le-Châteauju ali na Škotskem, kamor je zbežalo nekaj templjarjev.

Ava Maru

Ob koncu druge svetovne vojne, 1. aprila 1945, naj bi japonska ladja Ava Maru prevažala surovine, drage kamne in zlato v vrednosti pet milijard dolarjev. V tistem času je sicer na Pacifiku vladalo kratko premirje, ki pa ga je ameriška podmornica USS Queenfish nehote spregledala in vseeno napadla ladjo, ki je imela na krovu več kot dva tisoč potnikov in članov posadke. Preživel je zgolj eden (Kantora Šinoda). Desetletja kasneje so oblasti objavile, da ladja ni prevažala dragocenosti, ko je potonila, temveč zgolj železo in premog, a tej objavi iskalci zakladov ne verjamejo.

Skriti Zakladi, Ki Jih še Niso Našli Skrinja Zaveze Grobnica Džingiskana Zaklad V Jezeru Toplitz Nacistični Zlati Vlak Skeletni Kanjon Fabergéjeva Jajca Inkovsko Mesto Paititi Zaklad Olivierja Levasseurja Zaklad Templjarjev Ava Maru

Priporočamo

Skriti zakladi, ki jih še niso našli

Geslo mora vsebovati:

Mala črka

Velika črka

Številka

Poseben znak

Vsaj osem znakov

Gesli se morata ujemati