Začel je s plavanjem čez Rokavski preliv. Po 34 kilometrih v vodi ga je čakal najdaljši del poti na kolesu. Prekolesaril je devetnajst držav in prek Evrope, Bližnjega vzhoda pa vse do Indije pri gonjenju pedalov vztrajal skoraj 12.000 kilometrov. Nato ga je čakal še lahkoten tek, okoli 900 kilometrov do Nepala in 365 kilometrov trekinga, pred dnevi pa je prispel na vrh strehe sveta. Posebnost Hutchcraftovega dosežka je, da nekdanji marinec ni prav posebej dober plavalec niti kolesar pa tudi tekač ne. Pravi, da lahko takšen podvig opravi vsak, ki je dobro telesno pripravljen.
Na koncu sta odločilni le volja in odločnost. »Sem običajen fant, ki obožuje pustolovščine, in po petih letih služenja v vojski sem se odločil, da odidem ter se podam na pustolovščine, ki sem si jih želel že več let.« Po izstopu iz marincev je s prijatelji že prejadral Atlantik, pozneje pa se je podal na 5000 kilometrov dolgo kolesarjenje po ZDA, pri čemer je vsa jezera, na katera je naletel, tudi preplaval. To je bil že neke vrste prvi trening za naslednji orjaški podvig. Najdaljšega vzpona na Everest se je lotil iz dveh razlogov. Želel je dokazati, da ni treba biti superman za doseganje izjemnih stvari. Hkrati pa je hotel s svojo akcijo zbrati denar za pomoč drugim veteranom, ki jim ena izmed britanskih nevladnih organizacij pomaga pri posttravmatski motnji s pomočjo živali.
