Več sto ljudi je umrlo v katastrofalnih hudourniških poplavah, ki so v sredo prizadele območje med Nepalom in Kitajsko. Plaz ledu, kamenja, vode, blata in drugih naplavin je preplavil bregove reke Trišuli, znane tudi kot Bhotekoši, ki teče med Kitajsko in Nepalom. Odneslo je hiše, ceste, mostove in elektrarne.
Videoposnetki prikazujejo katastrofalno moč vode, ki je pod sabo radirala večnadstropne stavbe.
Strokovnjaki iz Mednarodnega centra za celostni razvoj gora s sedežem v Katmanduju so povedali, da se je gladina reke Trišuli v pol ure dvignila za devet metrov, poroča Guardian.
Pred to naravno nesrečo izjemnih razsežnosti na območju ni deževalo. Kot je dejal nepalski zunanji minister Shisir Khanal, je po prvih poročilih poplave morda povzročil potres na tem območju, ki je sprožil zemeljski plaz.
Ameriški geološki zavod (USGS) je pozneje sporočil, da ni bilo tako. Za to, kar so naprave zaznale kot potres, naj bi bilo krivo zrušenje ledenika. Z USGS so pojasnili, da se je ledeniški udor zabeležil kot potresni dogodek z magnitudo 5,2.
Po besedah Daniela Shugarja, geomorfologa in izrednega profesorja na Univerzi v Calgaryju v Kanadi, je začetna satelitska analiza pokazala, da se je 0,2 kvadratnega kilometra velik kos ledu odlomil in "zrušil približno 1,2 km navpično".
»Kar vidim na satelitskih posnetkih, je, da se je spodnji del ledenika odlomil na približno 5200 metrih in se zrušil na dno doline približno 1200 metrov nižje,« je dejal.
Posnetki kažejo, da se je v 24 urah pred nesrečo stopila velika količina snega, je dejal. »Nekateri ledeniki v dolini so bili še včeraj prekriti s snegom, danes pa so večinoma goli. Z drugimi besedami: verjetno je bilo toplo.«
Ob takšnem dogodku se lahko sproži verižna reakcija: ogromna količina ledu, vode, kamenja in sedimentov se združi v silovit tok, ki lahko povzroči katastrofalne poplave.
So krive podnebne spremembe?
Tako velika zrušenja ledenikov so redka, zato znanstveniki opozarjajo, da za zdaj ni mogoče neposredno povezati vsakega posameznega dogodka s podnebnimi spremembami.
Je pa povezava med segrevanjem podnebja in izginjanjem ledenikov dobro dokumentirana in dokazana. Zaradi višjih temperatur se tali tudi gorski permafrost, trajno zamrznjena podlaga, ki lahko na strmih pobočjih deluje kot nekakšno vezivo med skalami in ledom.
Himalaja se segreva približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, zaradi česar se povečuje tveganje za plazove, zemeljske zdrse in poplave. Združeni narodi so že leta 2023 opozorili, da so nepalske gore v nekaj več kot treh desetletjih izgubile skoraj tretjino ledene mase.
Dodatno nevarnost predstavljajo tudi ledeniška jezera, ki nastajajo ob taljenju ledenikov. Če naravni jez, ki zadržuje vodo, popusti, lahko pride do nenadnega in izjemno uničujočega izlitja. V Nepalu je več kot 2000 ledeniških jezer, med katerimi jih 21 velja za potencialno nevarne.
