Raziskave kažejo, da prehodna poklicna izobrazba ni ključni dejavnik za uspešno psihoterapevtsko delo, temveč je bistveno kakovostno in temeljito izobraževanje na področju psihoterapije. Glede na raziskave imata kakovost psihoterapevtskega usposabljanja ter spodbujanje drugih terapevtovih značilnosti – pogosto osebnih kvalitet – veliko večji učinek na terapevtski proces in rezultate. Prav takšno celovito in strokovno utemeljeno izobrazbo že vrsto let gojijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Devetletno izobraževanje za družinskega psihoterapevta
Teološka fakulteta nudi visoko strokovna izobraževanja, psihoterapevti se za kakovostnega družinskega psihoterapevta izobražujejo kar devet let. Študij s področja družinske terapije je javno akreditiran študijski program, ki je rezultat dolgoletnega znanstvenega in pedagoškega razvoja ter izpolnjuje najvišje akademske standarde. Nosilci programov so habilitirani visokošolski učitelji, kar pomeni, da izpolnjujejo najvišje znanstvene, pedagoške in strokovne standarde. To zagotavlja, da je študijski proces akademsko in profesionalno ustrezno voden ter primerljiv z najboljšimi evropskimi praksami. Študijski programi temeljijo na celostnem pristopu k človeku – vključujejo teorijo, osebno rast, klinično prakso in meddisciplinarno povezovanje. Kljub temu, da imajo družinski terapevti polne pisarne, pa je naloga zakonodajalca, da poskrbi ne le za zasebni trg, ampak tudi javno dostopno psihoterapijo. Nasprotje neoliberalizma in kapitalizma je namreč ravno vse to, kar potrebujejo ljudje: okrepljene, javno dostopne in za najranljivejše brezplačne strokovne storitve.
Novi zakon ne znižuje standardov, ampak jih zvišuje
Vključevanje visokošolskih institucij in javno akreditiranih študijskih programov v pripravo zakonodaje, ki bo zagotavljala kakovostno, znanstveno utemeljeno in etično odgovorno psihoterapevtsko dejavnost v Sloveniji, je izrednega pomena. Novi zakon ne znižuje standardov, nasprotno, zvišuje jih celo za klinične psihologe in psihiatre, ki bodo želeli psihoterapijo opravljati poklicno in ne več kot le metodo dela. Pomembno je opozoriti na tveganja, ki nastajajo, ko se interesi posameznih lobijev postavljajo nad sistemsko urejene in mednarodno primerljive izobraževalne poti. Določene interesne skupine namreč nasprotujejo zakonodajni ureditvi področja psihoterapije ter poskušajo prikazati univerzitetne institucije kot ideološke ali tržno naravnane. Toda fakultete si prizadevajo za krepitev javnih služb, kjer ni prostora za ideologijo niti za lastne koristi.
Študijski programi zagotavljajo visoko raven strokovne usposobljenosti
V Sloveniji že več kot dvajset let obstaja razvejana univerzitetna tradicija izobraževanja na področju družinske in zakonske terapije, ki je utemeljena na znanstvenem delu in pedagoških standardih. Za zagotavljanje kakovosti izobraževanja na visokošolski ravni skrbi Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Njeni procesi potrjevanja univerz, fakultet in študijskih programov zagotavljajo, da študenti pridobivajo potrebne kompetence in da na programih poučujejo ustrezni strokovnjaki, ki s svojim znanstvenim delom redno dokazujejo usposobljenost za poučevanje. Vsi študijski programi na Teološki fakulteti so uradno akreditirani s strani NAKVIS, kar vključuje tudi habilitacijo profesorjev in redno znanstveno delo, zato zagotavljajo visoko raven strokovne usposobljenosti. V strokovni in širši javnosti je ključno spoštovati pomen javno veljavno pridobljenih izobrazb in strokovnih nazivov, ki so rezultat formalnih izobraževalnih postopkov ter zakonsko določenih priznavanj v Republiki Sloveniji (tako za izobraževanja v Sloveniji kot za pridobljena izobraževanja v tujini). V strokovni javnosti mora prevladovati načelo, da o usposobljenosti posameznika odločajo pristojne institucije z javnimi pooblastili, ne pa parcialna mnenja posameznih strokovnih združenj brez uradne regulativne vloge.
Predlagani zakon sistemsko ureja področje psihoterapije
Predlagani zakon bi prvič sistemsko uredil področje psihoterapije v Sloveniji tako, da bi spoštoval dosedanje strokovne in akademske dosežke, vključil različne izobraževalne institucije in zagotovil nadaljnji razvoj pluralne, znanstveno utemeljene in etično odgovorne psihoterapevtske stroke.
Pritiski interesnih skupin, ki želijo iz zakonodajnega procesa izključiti visokošolske institucije in obdržati vpliv izven akademskih okvirjev, so ne le strokovno neutemeljeni, temveč tudi škodljivi. Ti pritiski so nerazumni, ob zavedanju, da ljudje potrebujejo brezplačno pomoč takoj in da najranljivejše skupine ne morejo čakati na pomoč več let. Tudi trendi v tujini (Avstrija, Nemčija) kažejo na premik k akademizaciji psihoterapije, kar dokazuje legitimnost obstoječih programov na Univerzi v Ljubljani. Zato si Teološka fakulteta prizadeva za zakonodajna ureditev psihoterapevtske dejavnosti, ki bo primerljiva z ureditvijo v drugih evropskih državah, kjer gre razvoj v smeri akademizacije.
Študijski programi utemeljeni na znanstvenem raziskovalnem delu in dolgoletni klinični praksi
Dr. Saša Poljak Lukek, izr. prof. s področja zakonske in družinske terapije ter skrbnica študijskega programa »Človek in medosebni odnosi - smer Zakonska in družinska terapija ter svetovanje« na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, poudarja: »V tem času smo na Teološki fakulteti skupaj z uglednimi sodelavci iz različnih strok, vključno s profesorji Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, soustvarjali študijske programe, ki so trdno utemeljeni na znanstvenem raziskovalnem delu in dolgoletni klinični praksi, sledijo vsem ključnim mednarodnim smernicam za področje psihoterapije in so uradno potrjeni s strani Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).«
Članek je nastal v sodelovanju s Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani.
