»Nad Atlantikom se že oblikuje nov vročinski val. Po napovedih bodo temperature na Portugalskem in v južnem delu Španije ta teden dosegle 43 stopinj Celzija. Francija in države Beneluksa se pripravljajo na nov vročinski udar, medtem ko temperature na nekaterih delih osrednje Azije že dosegajo več kot 40 stopinj Celzija,« je dramatično opozoril regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo dr. Hans Henri P. Kluge.
Zaradi teh izrednih in resnih razmer je vodja WHO za Evropo sklical nujni sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki 41 držav članic, evropske komisije in civilnodružbenih organizacij. Kot navaja Kluge, je vremensko dogajanje jasen znak, da države ekstremno vročino končno začnejo obravnavati kot izredno javnozdravstveno krizo in ne le kot običajno vremensko napoved. Ob tem se je vprašal, kaj smo se naučili iz dosedanjih vročinskih valov in ali smo pripravljeni na to, kar šele prihaja?
Načrti rešujejo življenja, a polovica Evrope jih sploh nima
»Odzivi držav so pokazali dejanski napredek, a hkrati razkrili pomanjkljivosti, ki si jih preprosto ne moremo privoščiti. Nacionalni akcijski načrti za boj proti vročini dobesedno rešujejo življenja. Države, ki jih imajo, so reagirale hitro in usklajeno,« je poudaril Kluge. Pri tem je navedel primere Italije, ki s spremljanjem umrljivosti v 45 mestih pridobiva podatke v realnem času, Španije, ki z mediji tesno sodeluje pri obveščanju o tveganjih, ter Avstrije, Belgije in Francije, ki so uspešno razbremenile svoje zdravstvene sisteme.
Vendar pa je Kluge opozoril na porazno dejstvo: »Najbolj skrb vzbujajoča pomanjkljivost je, da niti polovica držav v evropski regiji sploh nima nacionalnega akcijskega načrta za zaščito zdravja pred ekstremnimi vročinskimi valovi.«
»Številni ljudje še vedno sploh ne prepoznajo, da so osebno ogroženi, četudi je razglašen rdeči alarm. Države so poročale o pomanjkanju klimatiziranih javnih zavetišč, posebna težava pa je počasna birokracija. V nekaterih državah razglasitev vročinskega vala zamuja zaradi proceduralnih razlogov, kar resno upočasnjuje odziv zdravstvenih služb,« je bil oster direktor WHO.
Resna varnostna grožnja
Kluge poudarja, da po vsej Evropi domovi za starejše, brezdomci in socialno izolirani državljani še naprej redno ostajajo zunaj dosega pomoči ter da mora zdravstvena infrastruktura postati bolj odporna proti podnebnim spremembam. Kljub temu ugotavlja, da je srečanje pokazalo pomemben pozitiven premik, saj so države končno začele povezovati reševalne službe, urbaniste ter ministrstva za zdravje in okolje.
»To usklajevanje znotraj vlad – zgrajeno na skupnem priznanju, da je ekstremna vročina grožnja zdravstveni varnosti in ne le težava enega samega sektorja – je ena najpomembnejših sprememb, ki smo jim bili priča. WHO bo zbrala vse izkušnje in jih dala na voljo vsem 53 državam članicam, pripravljeni pa smo ponuditi tudi neposredno tehnično podporo vsem, ki želijo okrepiti svoje sisteme,« je napovedal Kluge.
»Zdaj delamo na dveh frontah: nujno moramo popraviti tisto, kar je v minulih tednih odpovedalo, še preden prispe nov vročinski val, hkrati pa moramo zgraditi zdravstvene sisteme, ki bodo dolgoročno pripravljeni na ekstremno vročino,« je sklenil.