V novem letnem poročilu so Združeni narodi (ZN) opozorili, da naj bi se Zemlja na podlagi sedanjih svetovnih podnebnih politik segrela za 2,8 stopinje Celzija do leta 2100 v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.
Glede na poročilo, ki ga je danes objavila agencija s sedežem v Nairobiju, se bo preseganje ključnega praga segrevanja 1,5 stopinje zelo verjetno zgodilo v naslednjem desetletju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
ZN so v poročilu opozorili, da bi nacionalne zaveze k zmanjševanju podnebnega onesnaževanja, ki zadržujejo toploto, sicer omejile globalno segrevanje na 2,5 stopinja Celzija v tem stoletju, a to še zdaleč ni dovolj, da bi se izognili uničujočim podnebnim vplivom.
Svetovna skupnost si prizadeva ohraniti segrevanje pod to mejo, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb. Znanstveniki se na splošno strinjajo, da s segrevanjem nad 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem tvegamo katastrofalne posledice in da si je treba po najboljših močeh prizadevati, da se čim bolj približamo temu varnejšemu pragu.
Letošnje poročilo ponuja nekoliko izboljšane napovedi v primerjavi z lanskim napovedanim dvigom za 3,1 stopinje. Trenutne ocene kažejo na segrevanje za 2,3 do 2,5 stopinje Celzija do konca stoletja, ob predpostavki, da bi bile v celoti izpolnjene vse nacionalne podnebne zaveze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob robu objave najnovejšega poročila opozoril, da se svet ne more izogniti preseganju podnebnega praga za 1,5 stopinje, vendar si mora prizadevati, da bi to storil. »Naše poslanstvo je preprosto, a ne enostavno. Vsaka prekoračitev naj bo čim manjša in krajša,« je dodal.
Novo najvišjo raven so lani dosegli tudi izpusti toplogrednih plinov, ki so se povečali za 2,3 odstotka. Svetovno povišanje emisij toplogrednih plinov je v primerjavi z letom 2023 predvsem posledica emisij Indije, Kitajske, Rusije in Indonezije.
Poročilo je velike onesnaževalce, ki so najbolj odgovorni za krizo segrevanja planeta, pozvalo, naj se zavežejo k hitrejšemu in večjemu zmanjšanju emisij, da bi krivuljo do konca stoletja obrnili nazaj na 1,5 stopinje Celzija.
Objavljeno je bilo sicer le nekaj dni pred tem, ko se bodo svetovni voditelji v četrtek in petek zbrali v Braziliji na podnebnem vrhu COP30 v Belemu.
V skladu s pariškim sporazumom naj bi bil vsak krog podnebnih zavez ambicioznejši od prejšnjega, da bi dolgoročno segrevanje ohranili precej pod 2 stopinjama in čim bližje 1,5 stopinje. A kljub temu da so bile k temu zavezane, je le približno tretjina držav do konca septembra napovedala cilj zmanjšanja emisij do leta 2035, še piše v poročilu.
