Med predlogi so omejevanje resničnostnih šovov na televizijah z nacionalno frekvenco, povečanje deleža kulturnih, izobraževalnih in otroških vsebin ter zakonske spremembe, s katerimi bi preprečili vpliv političnih in gospodarskih centrov moči na obveščanje.
Omejitev resničnostnih šovov
Po predlogu Študentske liste bi se resničnostni šovi na televizijah z nacionalno frekvenco lahko predvajali največ 45 minut na dan, in sicer izključno po 23. uri. Predvidena je tudi ukinitev njihovega prenosa v živo, enake omejitve pa bi veljale za ponovitve, posebne oddaje in izredne vsebine.
Načrt predvideva tudi, da bi morali izdajatelji zagotoviti svobodno in informirano soglasje polnoletnih udeležencev ter uvesti možnost takojšnje prekinitve programa v primeru nasilja, groženj ali sovražnega govora.
Celodnevno predvajanje resničnostnih šovov bi ostalo dostopno prek naročniških televizijskih platform ob starostnih omejitvah in starševskem nadzoru.
Več kulture, dokumentarcev in otroškega programa
Eden od predlogov se nanaša na povečanje zastopanosti znanstveno-izobraževalnega, kulturno-umetniškega, dokumentarnega in otroškega programa na televizijah z nacionalno frekvenco. Študentska lista predlaga, da te vsebine predstavljajo najmanj 30 odstotkov celotnega letno predvajanega programa.
Ta obveznost bi bila pogoj za pridobitev novih in obnovo obstoječih dovoljenj za nacionalno frekvenco, podrobna pravila pa bi bila urejena z zakonom.
Načrt predvideva tudi spremembe zakona o oglaševanju, s katerimi bi omogočili brezplačno oglaševanje kulturnih vsebin. Za šole, kulturne ustanove in umetniška združenja bi pripravili predlog obveznega protokola o sodelovanju, kulturne ustanove pa bi morale organizirati brezplačne programe za otroke in mlade.
Poseben del predloga se nanaša na manjše kraje. Študentska lista napoveduje širitev mreže lokalnih kulturnih centrov in domov kulture ter vzpostavitev posebnega proračunskega sklada, namenjenega obnovi obstoječih objektov in organiziranju brezplačnih programov.
Medijsko lastništvo
V delu načrta, ki se nanaša na medije, Študentska lista navaja, da noben center moči – pa naj gre za oblast, lastnike medijev ali distributerje – ne bi smel imeti nadzora nad javnimi informacijami.
Zato načrtujejo spremembe medijskega sistema, s katerimi bi vplivali na prikriti nadzor nad mediji, porabo javnega denarja za nagrajevanje medijev, ki veljajo za primerne, ter vpliv distributerjev.
Predlog Študentske liste je izhodišče za pripravo novih zakonov, ki bodo urejali medije, nacionalno televizijo in oglaševanje. Predlagajo, da se zakonski paket sprejme v naslednjih dveh letih.
Resničnostna televizija na muhi nasprotnikov oblasti
Predvajanje televizijskih resničnostnih šovov je v Srbiji že vrsto let vprašanje, ki ima tudi politično razsežnost. Po streljanju na osnovni šoli v Beogradu in ločenem strelskem napadu v bližini Smedereva maja 2023 se je začelo protestno gibanje Srbija proti nasilju, ki je med pomembnimi dejavniki za prisotnost nasilja v družbi izpostavljalo prav resničnostne šove. V njih je pogosto prihajalo do nasilja, med udeleženci pa so bili tudi znani in obsojeni pripadniki srbskega podzemlja.
Pod javnim pritiskom je takrat predsednik Vučić prosil Željka Mitrovića, lastnika najbolj gledane komercialne televizije Pink TV, naj ukine enega izmed resničnostnih šovov. To se je tudi zgodilo, a so se na programu kmalu pojavili novi resničnostni šovi.
Največje televizije resničnostnim šovom namenjajo izjemno veliko programskega časa. REM je na primer ugotovil, da je leta 2023 Pink TV tem oddajam namenil kar 40 odstotkov oddajnega časa. Podobno velja za Happy TV, ki je prav tako kot Pink v svojih informativnih programih izrazito podpirala Vučića.
Več raziskovalcev medijev in političnega dogajanja je že večkrat opozorilo na vlogo resničnostnih šovov kot instrumentov politične moči, ki sta jo v zadnjem desetletju imela v rokah Aleksandar Vučić in njegova stranka SNS. Televizije, ki so nacionalne frekvence pridobile na podlagi zavez o raznolikem televizijskem programu, so te obljube kršile in si zgradile gledalstvo s pomočjo resničnostnih šovov, medtem ko je bil njihov informativni program izrazito naklonjen vladi.
Izjemna prisotnost resničnostnih šovov v Srbiji je po drugi strani pomagala normalizirati nasilje, agresiven govor v javnosti in poniževanje. Škandali v resničnostnih šovih poleg tega preusmerjajo pozornost javnosti in krepijo občutek moralnega razkroja, ki podpira nihilizem in politično apatijo. Vse to so bili elementi političnega delovanja SNS.