Dovčerajšnja oblast se je na vse načine trudila, da bi preprečila njihovo zmago, kajti zavedala se je, da na pošten način teh volitev ne more dobiti. Z najgnusnejšimi potezami je skušala preprečiti udeležbo na volitvah srbski diaspori. Tako je en volivec, ki je iz Seattla pripotoval volit na srbsko ambasado v Toronto, rekel, da je potoval z avtobusom štiri ure iz Seattla v Vancouver in potem še šest ur z letalom v Toronto, da bi oddal svoj glas. Da bi bila mera polna, so bila na vseh srbskih ambasadah po svetu volišča odprta po srbskem času, tako da so volivci v Ameriki ali pa Avstraliji morali na volišča ponoči, če so hoteli uresničiti svojo volilno pravico.
Z diskreditacijami, žalitvami in strašenjem je tudi Srbe v matični državi poskušala odvrniti od tega, da bi se udeležili volitev in da bi oddali svoj glas za spremembe. To je bilo dovolj, da se je v Srbih prebudil ta njihov »inat«, ki ga nosijo v sebi. Zato so se ves čas, ko so bila volišča odprta, pred vsakim od njih vrstile dolge kolone ljudi, ki so želeli voliti in tako postati delček zgodovine, ki se je včeraj pisala v njihovi državi.
Dovčerajšnji oblasti kljub grožnjam in zastraševanju ni uspelo, kajti srbsko kljubovanje ali kot oni pravijo »INAT« je genski zapis v tem narodu, katerega ni zmogel razrešiti nihče v zgodovini. Kar spomnite se, kje je bilo edino osvobojeno ozemlje v, od sil osi, okupirani Evropi! Ko je bila leta 1941 nacistična Nemčija skupaj s svojimi partnerji na vrhuncu svoje moči, so Srbi svobodno dihali od 24. 9. 1941 do 29. 11. 1941 v Užiški republiki.
Zato mnogi, tudi v Sloveniji, ne morejo razumeti tega gibanja, ki se je začelo z zahtevami po odgovornosti tistih, ki so krivi za padec nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra 2024. Ko so novosadski študentje s 16 minutami molka na ulicah izkazovali spoštovanje 16 nedolžnim žrtvam, ki so umrle pod nekaj sto tonami betona, ki se je zrušil na njih, so jih začeli Vučićevi pristaši napadati in pretepati. To je povzročilo, da so se najprej študentke in študenti na novosadski Fakulteti dramskih umetnosti zaradi lastne varnosti zaprli na svojo fakulteto, kasneje pa so se jim v znak solidarnosti pridruževali tudi študenti drugih fakultet štirih srbskih univerz v Beogradu, Nišu, Kragujevcu in Novem Sadu. Tako so se začele blokade srbskih univerz, študentje blokaderji pa so objavili štiri zahteve kot pogoj, da se umaknejo nazaj v učilnice. Zahtevali so objavo vseh dokumentov, povezanih z rekonstrukcijo železniške postaje v Novem Sadu, zahtevali so kazensko odgovornost vseh, ki so bili vpleteni v rekonstrukcijo navedene železniške postaje in padec nadstreška na stavbi železniške postaje, takojšnjo izpustitev vseh priprtih študentov, ki so se v samoobrambi postavili proti Vučićevim pristašem, ki so jih napadali, ter povečanje proračunskih sredstev za izobraževanje. Ker ni kazalo, da bi oblast želela izpolniti njihove zahteve, so se začeli protesti, ki so iz protesta v protest postajali bolj in bolj množični. Vedno več ljudi se jim je pridruževalo, osvobajali so se strahu, saj je takratna oblast imela svoje lovke v vseh porah družbe. Po poldrugem letu protestov so študentje v blokadi spoznali, da oblast ne bo izpolnila njihovih zahtev, zato so začeli zahtevati razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Zavedali so se, da njihove zahteve lahko izpolni le neka druga oblast, če bodo na volitvah premagali skoraj poldrugo desetletje vladanja Vučićevega režima. Vučić kot predsednik države ni želel razpisati volitev, ker se je zavedal, da podpora njemu in njegovim somišljenikom iz dneva v dan bolj pada. Čakal je na najbolj ugoden trenutek, do katerega je po njegovem mnenju prišlo v septembru letos, ko se je zdelo, da je naboj študentskih protestov nekoliko popustil. Kljub medijskemu mraku v Srbiji, saj so bila vrata skoraj vseh medijev zaprta za študentsko gibanje, so študentje s svojo predvolilno kampanjo »od vrat do vrat« uspeli mobilizirati srbsko prebivalstvo, da se je s skoraj tričetrtinsko volilno udeležbo udeležilo včerajšnjih volitev. Rezultat te mobilizacije je bila prepričljiva zmaga na volitvah in priznanje poraza Srbske napredne stranke, ki ga je sinoči okoli 21.30 objavil prvi na listi Aleksandra Vučića »Srbija zmaguje«, Aleksandar Vučić.
Kot je rekel eden od srbskih profesorjev, ko je komentiral včerajšnje volilne izide, mladi v Evropi (Francija, Belgija, Španija, Italija, Albanija …) protestirajo, ker so proti, srbska mladina pa protestira, ker je proti in pri tem tudi pove, zakaj je proti in kaj želi s protesti doseči.
Ko so se začeli protesti študentov in kasneje tudi srednješolcev v Srbiji, sem rekel, da močno upam, da bo ta val protestov zapljusknil tudi preko meja njihove države, saj so skozi proteste študentje in srednješolci promovirali tudi pozabljene človeške vrednote, kot so ljubezen, medsebojna solidarnost in medsebojna pripadnost, ki jih je v celotnem zahodnem svetu (tudi pri nas) povozila filozofija potrošništva. Srbskim študentom je uspelo, da so se premaknili iz cone udobja in se začeli boriti za svojo lastno prihodnost. V ta boj jim je uspelo pridobiti svoje starše in stare starše, svoje sosede in znance. Uspelo jim je mobilizirati Srbijo, da so odšli volit, in zato so na teh volitvah tudi zmagali. In še nekaj je pri tej zmagi značilno, kar se ni zgodilo še nikoli v zgodovini parlamentarne demokracije: uspelo jim je premagati tako aktualno oblast kot tudi opozicijo.
Še enkrat iskrene čestitke srbski mladosti in vsem, ki so jih v tem boju nesebično podpirali!
Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi