Tako imenovani dodatek za svobodo zdaj znaša do 500 evrov na mesec, prejemajo pa ga lahko največ eno leto. Zanj lahko zaprosijo žrtve, ki jih zaradi nasilnega partnerja spremljajo socialne službe in centri za boj proti nasilju v družini. Pomoč ni namenjena samo italijanskim državljankam, ampak tudi ženskam z dovoljenjem za bivanje in stalnim prebivališčem v Italiji.
Konkretna denarna pomoč naj bi jim pomagala, da lažje storijo odločilen korak k varnosti in si postavijo temelje za samostojno življenje brez nasilja, lažje rešijo stanovanjski problem in poskrbijo za šolanje otrok. V Italiji namreč ugotavljajo, da se žrtve velikokrat ne zmorejo oddaljiti iz nasilnega okolja, saj so od partnerja tudi ekonomsko odvisne.
Italija je v Evropi na repu po zaposlenosti žensk, ki znaša približno 48 odstotkov, kar je dobrih 10 odstotnih točk pod evropskim povprečjem. Polovica žensk v Italiji ni zaposlenih, dve od treh pa ne razpolagata samostojno z lastnim proračunom. Na jugu je položaj še težji, tam se delež zaposlenih žensk ustavi pri 35,5 odstotka.
»Dodatek za svobodo« v Italiji so sicer v Italiji prvič sprejeli že pred petimi leti, a je bil na voljo le krajši čas. V lanskem proračunu so ga uzakonili kot trajen ukrep. V praksi se kljub temu dolgo ni premaknilo, po vztrajnih prošnjah organizacij za boj proti nasilju nad ženskami je vlada pred dnevi končno sprostila 30-milijonski sklad za prva tri leta.
