Kot sta stranki pojasnili po srečanju, naj bi šlo pri dogovoru z Levico za to, kako se stranke in morebitna koalicija soočajo z vprašanjem antisemitizma, dotaknil pa naj bi se tudi drugih tem, kot so rasizem, organizirani kriminal in družbena kohezija. "Dogovor o tem je osnoven pogoj za uvodna pogajanja," so poudarili.
Del berlinske Levice je namreč pogosto tarča ostrih kritik zaradi svojih stališč do Izraela in Palestine ter antisemitizma. V Levici očitke zavračajo.
Razburjenje v javnosti je med drugim povzročila volilna zabava Levice v berlinskem okrožju Neukölln po zmagi na volitvah 20. septembra. Na njej sta bila namreč vodja klana arabskega porekla, ki naj bi bil povezan s kriminalom in sporni propalestinski aktivist.
Antisemitizem očitajo tudi kandidatki Levice za naslednjo županjo Berlina Elif Eralp. Eralp sicer zagotavlja, da se morajo Judje v Berlinu počutiti varne in obljublja, da bo okrepila boj proti antisemitizmu, obenem pa poudarja, da se morajo v prestolnici varne počutiti tudi muslimani in Palestinci. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt iz vrst krščanskih demokratov (CDU) jo je označil za antisemitko, zaradi česar sta Eralp in berlinska podružnica Levice v nedeljo vložila kazensko ovadbo proti njemu.
Levica ima po zmagi na volitvah v 158-članskem deželnem parlamentu 47 sedežev, Zeleni 26, SPD pa 22. V parlament sta se uvrstili še CDU, ki ima 34 poslancev, in skrajno desna Alternativa za Nemčijo z 29 sedeži.
