Kar so napovedovali rezultati vzporednih volitev, se je tudi uresničilo. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo je dva tedna po veliki zmagi v dvomilijonski Saški - Anhaltu, kjer je dobila kar 44 odstotkov glasov, dosegla še eno veliko zmago. V štirimilijonski deželi Mecklenburg - Predpomorjansko, ki je kot Saška - Anhalt na vzhodu države, je nacionalistična, ksenofobna in proruska stranka v nedeljo zmagala z 38 odstotki glasov.
Na drugih nedeljskih volitvah, ki so potekale v mestni deželi Berlin, pa si je AfD povečala podporo z 9 na 16 odstotkov glasov. Vsekakor je dobila veliko več v nekdanjem Vzhodnem Berlinu, ki je 35 let po združitvi še vedno bistveno revnejši od nekdanjega Zahodnega Berlina. Glede na to, da bi, kot kažejo ankete, AfD v Nemčiji zmagala z 28 odstotki, 16 odstotkov v Berlinu priča o tem, da je AfD stranka podeželja, in ne velikih mest.
Zgodilo se je nepredstavljivo
V Berlinu je zmagala Levica s 26 odstotki glasov, medtem ko je v bolj podeželskem Mecklenburgu dobila le 6,5 odstotka glasov. Podobno velja za Zelene.
Krščanskodemokratska unija (CDU) zveznega kanclerja Friedricha Merza pa je v nedeljo na volitvah v oba deželna parlamenta doživela boleč poraz, in to še hujšega, kot so v nedeljo zvečer kazali rezultati vzporednih volitev. V Mecklenburgu namreč ni dosegla niti petodstotnega volilnega praga, torej v deželnem parlamentu sploh ne bo imela poslancev. To se CDU, desetletja eni od dveh največjih strank v državi, še ni zgodilo na nobenih demokratičnih volitvah v kakšni zvezni deželi vse od ustanovitve Zvezne republike Nemčije leta 1949. Pravzaprav bi bilo to še ne tako davno povsem nepredstavljivo.
Izjemen padec podpore CDU gre pripisati zvezni vladi, ki je Nemcem obljubila, da jim bo ob vse višjih cenah, zlasti goriva, zmanjšala bremena, a po anketah velika večina Nemcev meni, da so se jim davki in drugi prispevki letos celo povečali.
SPD reševala njena bodoča voditeljica?
Koalicijska stranka v Merzevi vladi, socialdemokratska (SPD), je v Mecklenburgu, kjer vlada od leta 1998, zasedla drugo mesto za AfD s 35,5 odstotka glasov. Da ni bilo (še) slabše, je zasluga priljubljene dosedanje ministrske predsednice, 52-letne Manuele Schwesig, ki bo na tem položaju najbrž ostala in sestavila vlado ob podpori Zelenih in Levice. Povsem mogoče pa je, da bo kmalu prevzela vodenje SPD na državni ravni.
Kancler Merz je v nedeljo zvečer že uro po zaprtju volišč – potem ko se je posvetoval z vodstvom CDU in vsemi osmimi krščanskodemokratskimi predsedniki deželnih vlad, torej ministrskimi predsedniki – stopil pred novinarje. Izjavil je, da ne namerava odstopiti in da bo nadaljeval reforme, ki so »protistrup za avtoritarno zastrupljanje«. Redki pa verjamejo, da bo s tako hudimi porazi svoje stranke na deželnih volitvah, kot so bili zadnji trije, ostal na čelu Nemčije do rednih zveznih volitev leta 2029. Dvomijo torej, da bo šel po stopinjah prejšnjih treh krščanskodemokratskih kanclerjev, ki so vladali 14 ali 16 let zapored. To so Konrad Adenauer (1949–1963), Helmut Kohl (1982–1998) in Angela Merkel (2005–2021).
Kandidatka za županjo Berlina turških korenin
V Berlinu, kjer je na oblasti od leta 2023, je CDU, ki ima volilce predvsem v zahodnem, bolj premožnem delu mesta, padla z 28 na 19 odstotkov. Zmaga Levice s 26 odstotki glasov je toliko večja, ker je bila volilna udeležba zelo visoka, 74-odstotna.
Njena 45-letna voditeljica Elif Eralp – hči političnih emigrantov, ki sta kot sindikalista iz Turčije zbežala po vojaškem državnem udaru leta 1980 – bi lahko ob podpori Zelenih in SPD postala županja Berlina. Sama pravi, da bi rada sledila zgledu levičarskega župana New Yorka Zohrana Mamdanija.
Vendar je v Berlinu možna tudi koalicija CDU, SPD in Zelenih. Med Levico in večjim delom SPD namreč obstaja povsem različno gledanje na stanovanjsko problematiko, ki je v Berlinu zelo pereča, saj 85 odstotkov gospodinjstev živi v podnajemniških stanovanjih. Levica v skladu z rezultati referenduma iz leta 2021 zahteva razlastitev vsakega nepremičninskega podjetja, ki ima v lasti vsaj 3000 stanovanj. Na tak način bi Berlin, kjer je 1,5 milijona vseh stanovanj, prišel do 240.000 novih socialnih stanovanj. Za večji del SPD, ki išče rešitev v pospešeni gradnji stanovanj, pa je Levica preveč radikalna, tudi zato, ker zahteva omejitev rasti najemnin na največ 1 odstotek na leto in znižanje najemnin, ki so previsoke.
