ZDA so namreč sredi marca napovedale dve preiskavi zoper več trgovinskih partneric. Prva preiskava se osredotoča na prekomerno proizvodnjo, druga pa na uvoz blaga, proizvedenega s prisilnim delom.
Kot je takrat pojasnil ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer, pri tem ne gre za notranje razmere v posameznih državah. "Gre za to, ali so države uvedle zakone, ki prepovedujejo uvoz blaga, proizvedenega s prisilnim delom," je dejal.
V torek je nato trgovinski predstavnik sporočil, da 54 od skupno 60 preiskovanih gospodarstev "ni uvedlo in učinkovito izvrševalo prepovedi uvoza izdelkov, proizvedenih s prisilnim delom". V to skupino spadajo Kitajska, Vietnam, Tajvan in Združeno kraljestvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Preostalih šest gospodarstev – Kanada, Ekvador, EU, Indonezija, Mehika in Pakistan – pa po ugotovitvah trgovinskega predstavnika takšnih prepovedi ni učinkovito izvrševalo.
"Nesprejemljivo je, da naši najpomembnejši trgovinski partnerji ne ukrepajo proti uvozu blaga, proizvedenega s prisilnim delom," je v torkovi izjavi dejal Greer. To po njegovih besedah ustvarja razmere, v katerih so ameriški delavci prisiljeni tekmovati na svetovnem trgu pod neenakimi pogoji.
Vendar pa predlagane carine vključujejo različne izjeme za blago, kot so goveje meso, kava ter nekateri sadeži in oreški.
Pred sprejetjem končne odločitve bo do 6. julija potekalo javno posvetovanje, v okviru katerega bodo lahko različni vpleteni podali mnenja in pripombe, še navaja AFP.
