Ameriški predsednik Donald Trump je pred dnevi napovedal zvišanje carin s 15 na 25 odstotkov za vozila, proizvedena v državah EU, ker slednja ni izpolnjevala pogojev iz sporazuma, sklenjenega julija lani. Čeprav je Trump že večkrat napovedal carine, na koncu pa niso bile uvedene oziroma so bile določene v nižjih odstotkih od prvotnih napovedi, so številni proizvajalci vozil zaskrbljeni.
Na podlagi analize uglednega nemškega inštituta za svetovno gospodarstvo v Kielu (The Kiel Institute for the World Economy) bi morebitna uvedba dodatnih carin na vozila od vseh držav članic EU najbolj prizadela nemški avtomobilski sektor. Ob tem se kratkoročne izgube v proizvodnji ocenjujejo na 15 milijard, dolgoročno pa naj bi se povzpele na 30 milijard evrov. Visoke izgube bi utrpele tudi druge države z močnim avtomobilskim sektorjem, med drugim Italija, Slovaška in Švedska. Razlog, da bi bila od vseh držav EU najbolj prizadeta Nemčija, je v tem, da so ZDA, takoj za EU, glavni prodajni trg za nemške proizvajalce vozil. Od celotnega izvoza vozil iz EU na ameriški trg na Nemčijo odpade približno polovica. Zaradi uvedbe carin bi se lahko dodana vrednost v Nemčiji kratkoročno znižala za 0,3 odstotka, največ, za 0,66 odstotka, pa naj bi se po izračunih kielskega inštituta znižala na Slovaškem.
V Bruslju sicer še vedno niso sprejeli zakonodaje, s katero bi izpolnili svoj del lanskoletnega dogovora in odpravili carine na ameriško industrijsko blago. Kot je za Politico povedal glavni trgovinski pogajalec evropskega parlamenta Bernd Lange, bi bil sporazum z ZDA lahko sklenjen do konca maja, čeprav institucije EU v pogovorih, ki so se v četrtek zavlekli do zgodnjih jutranjih ur, niso dosegle kompromisa. Kot je prepričan Lange, bo dogovor dosežen v naslednjem krogu pogajanj, ki bo 12. ali 19. maja. Prek svojega omrežja je Donald Trump v petek sporočil, da ima EU čas do 4. julija, da začne z ZDA izvajati trgovinski sporazum.
Vidni rezultati večletnega razvoja
Po pojasnilih Iztoka Seljaka, koordinatorja projekta slovenske avtomobilske industrije Misija GREMO (GREen Mobility) in nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave idrijske skupine Hidria, bi zvišanje carin s 15 na 25 odstotkov za evropske proizvajalce vozil predstavljalo dodaten problem, saj so ZDA za njih pomemben trg. Ne bi pa povečanje carin na 25 odstotkov, medtem ko jih imajo kitajski proizvajalci 100 odstotkov in več, predstavljalo dramatične spremembe obstoječega stanja. »Verjetno se bodo dogovorili, da do dodatnih carin ne bo prišlo. EU je zdaj, tudi zaradi čedalje večjih pritiskov tako z vzhoda kot z zahoda, končno bolj enotna in bo nastopila bolj odločno; med drugim bi lahko sprejela protiukrepe glede ameriških informacijskih storitev v Evropi, ki za ZDA predstavljajo zelo občutljivo vsebino,« je dejal Seljak.
Ker so ZDA uvedle visoke, stoodstotne carine na kitajska vozila, je nadaljeval Seljak, se je posledično povečal izvoz kitajskih vozil na trge držav EU. S tem se dodatno pritiska na evropske avtomobilske proizvajalce glede nujnega pospešenega razvoja enakih ali boljših vozil od kitajskih, s poudarkom na električnih vozilih. »Na nekaterih električnih vozilih znamk BMW, Volkswagen, Audi itd. se v zadnji polovici leta vendarle vidijo rezultati večletnega razvojnega dela – da evropski proizvajalci vozil začenjajo v razvoju zmanjševati razliko glede na kitajske proizvajalce električnih vozil. Za zdaj se še ne znižujejo stroškovne oziroma cenovne razlike, vendar se bodo s krepitvijo proizvodnje evropskih proizvajalcev na Kitajskem sčasoma začeli zniževati tudi stroški proizvodnje,« je povedal Seljak in poudaril, da se Evropa končno vendarle vrača v igro, za konkretne rezultate tega pa bo moralo preteči še nekaj časa.
In kakšen vpliv bi imelo morebitno povečanje carin na slovenske proizvajalce sestavnih delov za avtomobilsko industrijo? »Na stanje je treba gledati celovito. Vse, kar je slabo za nemško avtomobilsko industrijo, je avtomatsko slabo za slovensko dobaviteljsko industrijo. Toda nemška industrija vendarle postaja konkurenčnejša, hkrati pa se slovenska avtomobilska industrija vključuje v kitajske dobaviteljske verige v Evropi, ki se intenzivno vzpostavljajo. Končno je namreč tudi EU oblikovala pravila za kitajske proizvajalce vozil in uvedla 30-odstotne carine na njihova vozila ali še višje, kar jih spodbuja k proizvodnji v Evropi. Poleg tega se zahteva, da bo najmanj 50-odstotni delež sestavnih delov v kitajskih avtomobilih proizveden v državah EU,« je odgovoril Seljak in dodal, da so vse to poteze, ki postopoma vendarle peljejo v pravo smer tudi za celotno evropsko avtomobilsko in posledično dobaviteljsko verigo.