Ena od novih baz naj bi bila v kraju Narsarsuaq, kjer so ZDA že imele svoje oporišče Bluie West One, a so ga konec 50. let preteklega stoletja zapustile. Drugo naj bi vzpostavila v Mestersvigu, kjer je trenutno že postojanka, ki jo uporablja posebna enota danske vojske s pasjimi vpregami, imenovana Sirius.
Vzpostavitev baz naj bi bila del širšega varnostnega dogovora, ki so ga ZDA in Danska naznanile konec minulega tedna, podpisale pa ga bodo skupaj z Grenlandijo danes, ob robu zasedanja generalne skupščine ZN v New Yorku.
Določila dogovora sicer javno niso bila objavljena in bi bila lahko dokončno dogovorjena šele tik pred podpisom, navedbe virov še navaja Reuters, ki ga med drugim povzema ameriški medij CNBC.
Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa dogovor ZDA zagotavlja obsežen nadzor nad otokom, ki je, čeprav avtonomen, del danskega ozemlja. Niti danska niti grenlandska stran doslej njegovih besed nista komentirali.
Danska premierka Mette Frederiksen je v ponedeljek dejala, da dogovor priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Danske, pa tudi pravice Grenlandcev do samoodločbe. "Z danskega vidika gre za dober dogovor," je dejala v New Yorku in dodala, da "to, kar koristi nordijskim državam in varnosti v arktični regiji, koristi tudi Natu in Evropi".
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je medtem v nedeljo za dansko televizijo TV2 dejal, da v skladu z dogovorom "odgovornost za varnost na Arktiki ne bo samo danska ali ameriška", temveč naj bi v veliki meri za to regijo skrbela zveza Nato.
ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od petdesetih let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen.
Trump si prizadeva za večji ameriški vpliv na Grenlandiji in je sprva govoril tudi o možnosti njenega prevzema. Danska in grenlandske oblasti so takšno možnost zavrnile in poudarjale, da pogajanja o suverenosti niso sprejemljiva. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je januarja dejal, da bi v primeru izbire med ZDA in Dansko Grenlandci izbrali Dansko.
Januarska javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 85 odstotkov Grenlandcev nasprotovalo izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA. Protestov v Nuuku se je januarja udeležilo približno 4000 ljudi, kar je okoli četrtina prebivalcev prestolnice.