Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sporočil, da so ZDA z Dansko in Grenlandijo dosegle dogovor, ki jim zagotavlja trajni nadzor nad varnostjo na Grenlandiji. Informacijo sta potrdili tudi Danska in Grenlandija.
Trump je dogovor predstavil kot veliko zmago Washingtona in napovedal širitev ameriške vojaške prisotnosti na strateško pomembnem arktičnem otoku. Toda tako danska kot grenlandska stran uporabljata bolj previden jezik: dogovor po njunih navedbah potrjuje suverenost Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe. Dogovor naj bi bil podpisan prihodnji teden ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, nato pa bo moral skozi potrebne parlamentarne postopke. Njegova vsebina zato še ni v celoti javna.
Trump govori o »trajnem« nadzoru
Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ZDA po njegovem naročilu sodelovale s predstavniki Danske in Grenlandije, da bi zagotovile, da bodo ZDA »za vedno« imele popolno možnost storiti, kar je potrebno za varnost Grenlandije in ZDA.
Ob tem je napovedal, da bodo ZDA takoj začele razvijati večjo vojaško prisotnost na otoku. Po njegovih besedah bo sporazum Washingtonu zagotovil tudi trajni dostop, pravice do baziranja in preletov.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da sporazum trajno rešuje varnostne pomisleke Washingtona. Po navedbah ameriškega State Departmenta naj bi dogovor onemogočal vzpostavitev baz držav, ki niso članice Nata, in občutljive naložbe nasprotnikov ZDA, še poroča Reuters. Trump je posebej izpostavil Rusijo in Kitajsko. Po opisu ameriške strani nobena od njiju na Grenlandiji ne bi smela vzpostaviti vojaške baze ali vojaške prisotnosti, prav tako naj bi bile omejene nekatere občutljive naložbe.
Kdo je dobil kaj?
Najpomembnejša razlika med Trumpovim opisom in sporočili iz Danske in Grenlandije je vprašanje suverenosti. Danska vlada je v petek sporočila, da bo dogovor okrepil skupno varnost na Arktiki in v severnem Atlantiku, hkrati pa priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da dogovor priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem sodelovanju. To pomeni, da po doslej znanih informacijah ne gre za prenos Grenlandije v ameriško last.
Tudi Reuters opozarja, da dogovor za zdaj precej odstopa od Trumpovega prejšnjega cilja – pridobitve samega ozemlja. Čeprav Trumpovo sporočilo zveni kot popolnoma nova ureditev, pa ameriška vojaška prisotnost na Grenlandiji ni nova.
ZDA in Danska sta že leta 1951 sklenili obrambni sporazum, ki je Washingtonu omogočil široke pravice za vojaško delovanje na Grenlandiji. Sporazum je bil pozneje dopolnjen. Ameriški obrambni objekti so tako na otoku prisotni že od druge svetovne vojne oziroma začetka hladne vojne.
Danes je na severozahodu Grenlandije ameriška baza Pituffik Space Base, nekdanja letalska baza Thule. Gre za objekt zlasti strateškega pomena za opozarjanje pred izstrelitvami raket, vesoljsko spremljanje in ameriško obrambo Severne Amerike.
Zato je eden ključnih elementov novega dogovora vprašanje, koliko več svobode bo Washington dobil za širitev te prisotnosti.
Ena največjih neznank: nove ameriške baze
Prav tu se skriva najpomembnejši del dogovora: Trump je napovedal »veliko vojaško prisotnost« na različnih območjih Grenlandije. Po navedbah Reutersa in ameriških predstavnikov naj bi sporazum ZDA zagotavljal trajni dostop, pravice do postavitve vojaških baz in preletov. Še vedno pa ni povsem jasno, koliko novih vojaških objektov bo dejansko zgrajenih in kakšen bo postopek za njihovo postavitev.
Po poročanju Fox News naj bi bil eden od pomembnih novih elementov sporazuma tudi ameriški načrt za dodatne vojaške objekte, pri čemer naj bi Washington dobil možnost njihove gradnje brez klasičnega danskega oziroma grenlandskega odobravanja, vendar so podrobnosti tega dela dogovora še predmet razprav in političnih postopkov. Prav zato bo končno besedilo sporazuma pomembnejše od Trumpovega opisa na družbenem omrežju.
Zakaj je Grenlandija tako pomembna?
Grenlandija je največji otok na svetu in leži med Severno Ameriko in Evropo. Zaradi svojega položaja je pomembna za nadzor pomorskih in zračnih poti v severnem Atlantiku ter za zgodnje opozarjanje pred morebitnimi raketnimi napadi. Arktika pa je v zadnjih letih postala tudi območje vse večjega strateškega tekmovanja.
Na območju se povečujejo aktivnosti Rusije, Kitajska pa je pokazala vse več zanimanja za Arktiko. Hkrati taljenje ledu odpira nove možnosti za pomorske povezave in dostop do naravnih virov. Evropske države so zato letos večkrat poudarile, da je varnost Arktike neposredno povezana z evropsko varnostjo.
Grenlandija je poseben primer: formalno je del Kraljevine Danske, ima pa široko notranjo avtonomijo. Njena politična prihodnost je povezana tudi z dolgoletnimi prizadevanji za neodvisnost.
Prav zato je vprašanje, kdo odloča o varnosti otoka, veliko bolj občutljivo od običajnega vprašanja o postavitvi tuje vojaške baze.
Trump je želel še več
Sedanji dogovor je treba razumeti tudi v luči dogodkov zadnjega leta. Spomnimo: Trump je po vrnitvi v Belo hišo večkrat dejal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo iz varnostnih razlogov in da bi jo morale imeti pod svojim nadzorom. Ni izključil niti uporabe sile. To je povzročilo eno največjih kriz v odnosih med ZDA in Dansko v zadnjih desetletjih. Danska in drugi evropski zavezniki so poudarjali, da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo samo Grenlandci in Danska.
Evropske države so januarja v skupni izjavi zapisale, da je Grenlandija del Kraljevine Danske, da je varnost Arktike skupna odgovornost Nata ter da »Grenlandija pripada njenemu ljudstvu«. Danska premierka Mette Frederiksen pa je še pred nekaj dnevi izrazila upanje, da bo mogoče vprašanje rešiti mirno.
Je Trump zdaj odstopil od zahteve po Grenlandiji?
Po doslej objavljenih informacijah je odgovor videti pritrdilen – vsaj glede neposrednega prevzema ozemlja. Trump je sicer dosegel dogovor, ki bi lahko bistveno povečal ameriško vojaško prisotnost in Washingtonu zagotovil dolgoročne varnostne pravice, vendar ZDA s tem niso postale lastnice Grenlandije.
Reuters zato novi dogovor opisuje kot rešitev, ki omogoča Washingtonu pomemben del tega, kar je želel doseči na področju varnosti, ne da bi prišlo do prenosa ozemlja. Trumpu, za katerega je znano, da se rad hvalisa in tudi neuspeh predstavi kot uspeh, o to omogoča, da dogovor javnosti predstavi kot dosežek, saj je Washington dobil dolgoročno varnostno ureditev, ki jo je zahteval. Za Dansko in Grenlandijo pa je bistveno, da dogovor po njunih navedbah ne posega v njuno suverenost.
Kaj bo odločilno?
Pod črto: glede na trenutne informacije ni znano, kaj bo v praksi pomenil novi varnostni položaj. Predvsem bo treba počakati na končno besedilo sporazuma in odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, kot na primer, koliko novih ameriških vojaških objektov bo lahko nastalo, ali bodo ZDA pri njihovi gradnji potrebovale soglasje Danske in Grenlandije, kdo bo odločal o občutljivih ameriških naložbah, kakšne bodo pravice ameriške vojske, kaj se bo zgodilo, če bo Grenlandija nekoč postala neodvisna in kako bo vse skupaj vplivalo na prihodnje odnose med ZDA, Dansko, Grenlandijo in zvezo Nato.
Danska vlada je napovedala podpis sporazuma prihodnji teden ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN. Nato bodo sledili potrebni parlamentarni postopki. Do takrat je zato treba Trumpovo izjavo o »trajnem nadzoru« razumeti predvsem kot njegov opis doseženega dogovora, ne pa kot dokaz, da so ZDA dobile suverenost nad Grenlandijo.