Ugibanja o mogočem nadaljevanju pogajanj med Združenimi državami in Iranom so v minulih dneh preglasila ugibanja o mogočem nadaljevanju spopadov. Diplomatski proces sicer še vedno teče, vendar obe strani ter tudi Izrael nakazujejo, da se pripravljajo tudi na mogočo obnovitev sovražnosti in konec prekinitve ognja, ki zdaj velja brez določenega skrajnega roka.
Teheran je Združenim državam poslal nov pogajalski predlog, ki v Washingtonu ni naletel na dober sprejem, in tudi od tod izhajajo slabe napovedi za nadaljevanje premirja. Iranski mediji poročajo, da je Iran v dokumentu v 14 točkah predlagal svoj umik blokade Hormuške ožine, od koder so v nedeljo poročali o napadu majhnih čolnov na tovorno ladjo, ZDA pa naj odpravijo blokado iranskih pristanišč. Predlog je znan že od prej, tokrat naj bi bil bolj časovno dodelan, vključuje pa tudi zahteve po umiku ameriških enot iz okolice Irana, sprostitvi zamrznjenega iranskega premoženja, plačilu odškodnine, odpravi sankcij, koncu vojne povsod, tudi v Libanonu, in novem režimu za Hormuško ožino. O iranskem jedrskem programu naj bi se pogajali kasneje.
Iran ni plačal dovolj visoke cene, trdi Trump
Če vse to drži in ni namenjeno samo domači javnosti, v Beli hiši najbrć ne bo posluha, kar je bilo razbrati tudi iz Trumpovih izjav. Dejal je, da predloga verjetno ne bo sprejel, ko ga seznanijo z vsemi podrobnosti. »Ne znam si predstavljati, da bi bil sprejemljiv, saj še niso plačali dovolj visoke cene za vse, kar so povzročili človeštvu in svetu v zadnjih 47 letih,« je dejal Trump in pustil odprto možnost obnovitve napadov na Islamsko republiko. Iran je potem v nedeljo sporočil, da je prejel ameriški odgovor, o vsebini pa sprva ni bilko poročil.
Tudi iz Izraela poročajo o izjavah visokih vojaških poveljnikov o pripravah na mogoče nove ameriške napade na Iran oziroma na povračilne ukrepe Teherana, ki bi v maščevanje spet poslal drone in rakete nad Izrael.
In tudi iz samega Irana poročajo o ocenah visokih vladnih predstavnikov, da je vrnitev vojne precej verjetna. To bi pomenilo ponovne ameriške in izraelske zračne napade, verjetno tudi na iransko infrastrukturo, ter iransko pošiljanje dronov in raket nad Izrael ter zalivske države, ki gostijo ameriško vojsko. To bi ponovno pognalo v zrak cene nafte po svetu. Mogoče je tudi, da bi ZDA posredovale na kopnem z zasedbo katerega od iranskih otokov. Nadaljevanje prekinjenega spopada na enak način, kot je potekal prej, bi namreč težko pripeljalo do drugačnega rezultata. ZDA zdaj morda sicer računajo na posledice ekonomske blokade, ki bi Teheran prisilile v kompromis. Za zdaj ni signalov v tej smeri.
Manever v kongresu
Trump je vmes izpeljal tudi manever na domači fronti. Kongresu je v pismu v petek zapisal, da so se sovražnosti z Iranom končale, ker je v veljavi prekinitev ognja. Namen tega je bil izogniti se zakonskemu roku, po katerem je treba 60 dni po začetku vojne dobiti odobritev kongresa. Napad na Iran se je začel 28. februarja, 60 dni pa je minilo v četrtek.
Mnogi v kongresu so zelo skeptični do vojne. Tudi znotraj republikanske stranke in Trumpovega gibanja MAGA je veliko glasnih polemik o ravnanju predsednika, ki je med kampanjo kritiziral pretekle ameriške neskončne vojne. Naslednji, ki mu je zaradi napada na Iran obrnil hrbet, je znani voditelj Tucker Carlson, nekoč eden največjih zagovornikov ameriškega predsednika.
