Sporazum sta podpisala ameriški minister za energijo Chris Wright in savdski minister za energijo princ Abdulaziz bin Salman. Gre za sporazum po 123. členu ameriškega zakona o jedrski energiji, ki ureja civilno jedrsko sodelovanje med ZDA in tujimi državami, ter spremljajoči dvostranski sporazum o jedrskih varovalkah.
Pravni okvir za dolgotrajno partnerstvo
Na ameriškem ministrstvu za energijo so povedali, da sporazuma vzpostavljata pravni okvir za večdesetletno partnerstvo, vredno več milijard dolarjev, ki bo po njihovih navedbah prispevalo h gospodarskim in strateškim ciljem obeh držav ter spoštovalo najvišje standarde jedrske varnosti in neširjenja jedrskega orožja.
Sporazum bo zdaj predložen ameriškemu kongresu. Čeprav imajo republikanci v obeh domovih večino, bi lahko dogovor naletel na kritike dela demokratov in nekaterih republikancev zaradi pomislekov glede širjenja občutljive jedrske tehnologije na Bližnjem vzhodu.
Besedilo sporazuma ni bilo objavljeno. Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi dogovor ameriškim podjetjem omogočil vodilno vlogo pri gradnji savdske jedrske infrastrukture, med drugim pa predvideval tudi možnost izgradnje obrata za bogatenje urana v Savdski Arabiji, če bi skupna ameriško-savdska študija pokazala, da je projekt upravičen in gospodarsko smiseln.
Po poročanju ameriških medijev sporazum Savdski Arabiji za deset let prepoveduje razvoj lastne tehnologije za bogatenje urana ali njen nakup v tujini. Morebitni obrat naj bi zgradila ameriška podjetja, pri čemer občutljive tehnologije ne bi prenesli na savdsko stran.
Dogovor sprožil pomisleke strokovnjakov
Dogovor ne vključuje obveznosti Savdske Arabije, da podpiše dodatni protokol Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki inšpektorjem omogoča širša pooblastila pri preverjanju jedrskih dejavnosti. Namesto tega predvideva poseben dvostranski sistem varovalk, ki ga bo morala potrditi IAEA.
Savdska Arabija že več let razvija načrte za civilni jedrski program, s katerim želi zadovoljiti naraščajoče potrebe po električni energiji in zmanjšati odvisnost od nafte pri domači porabi. Obenem je o sodelovanju na jedrskem področju vodila pogovore tudi s Kitajsko in Rusijo, zato Washington dogovor vidi tudi kot način za omejevanje vpliva svojih tekmecev v regiji.
Dogovor je sprožil pomisleke strokovnjakov in dela ameriških politikov, ki opozarjajo, da bi lahko spodbudil tekmo v oboroževanju na Bližnjem vzhodu in druge države v regiji, kot so Združeni arabski emirati, Turčija in Egipt, k razvoju lastnih jedrskih zmogljivosti.
Po drugi strani zagovorniki sporazuma poudarjajo, da bo ZDA zagotovil pomembne gospodarske koristi, ameriški jedrski industriji odprl nov trg ter Savdsko Arabijo tesneje vezal na ameriško tehnologijo namesto na rusko ali kitajsko, navaja CNN.