George W. Bush je 1. maja 2003 na letalonosilki USS Abraham Lincoln pred velikim napisom "Mission Accomplished" razglasil zmago v Iraku. Ameriška vojska je bila do konca desetletja ujeta v sektaške spopade v tej bližnjevzhodni državi in jo je zapustila šele leta 2011. Samo za financiranje vojne so ZDA porabile 818 milijard dolarjev. Z vsemi drugimi povezanimi stroški bi cena znala doseči 2 ali celo 3 bilijone dolarjev. "Mission Accomplished" je v ZDA zato postal sinonim za prenagljeno slavje.
Podobno se dogaja Donaldu Trumpu v Iranu. Ameriški predsednik se je 7. marca norčeval iz Velike Britanije, ko je ponudila pomoč dveh svojih letalonosilk. "Ne potrebujemo ljudi, ki se vojni pridružijo, ko smo že zmagali," je dejal Trump. Ta teden si je premislil. Potem ko se je položaj v Hormuški ožini močno zapletel, je Trump zdaj pozval Veliko Britanijo, Francijo, Japonsko, Južno Korejo in celo Kitajsko, naj pošljejo ladjevje v Hormuško ožino. Pozvanim državam se s pomočjo ne mudi.
Noče ukrajinske pomoči
Še bolj je zgovorna odločitev, da se za pomoč še vedno ni obrnil na Ukrajino, ki bi v trenutni situaciji v Zalivu najverjetneje lahko še najbolj pomagala. Po zaslugi vsakodnevnih izkušenj z ruskimi napadi z droni je Ukrajina trenutno najbolj napredna vojska na področju izdelave cenovno učinkovitih in kakovostnih prestreznih brezpilotnikov.
Zelenski je dejal, da je Kijev na zahtevo Washingtona poslal tudi ekipe za pomoč pri zaščiti ameriških vojaških oporišč v Jordaniji. Trump je trditve demantiral in pravi, da takšna pomoč ni potrebna. "O dronih vemo več kot kdor koli drug. Pravzaprav imamo najboljše drone na svetu," je v intervjuju za Fox News, objavljenem 13. marca, dejal Trump. "Zadnja oseba, od katere bi potrebovali pomoč, je Zelenski," je izjavil ločeno.
Šokantni stroški obrambe pred Iranom
S predsednikom ZDA se medtem ne strinjajo zalivske države, ki jim iz dneva v dan vse bolj kopnijo zaloge izredno dragih ameriških prestreznih raket. Samo v prvih treh dneh vojne so jih morale, po ocenah ukrajinskega obrambnega ministrstva, porabiti kar 800.
The Economist ocenjuje, da so jih zalivske države medtem morda izstrelile že okoli 3000, skupna cena že porabljenih prestreznikov pa bi znala preseči vrtoglavih 5 milijard dolarjev. To je skoraj tretjina celotnega slovenskega proračuna. Natančna številka bo znana le, če bodo države po koncu vojne razkrile svoje zaupne podatke. "Pričakujem, da bodo številke šokantne," medtem pravi Tom Karako iz Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS), strokovnega inštituta.
Po pomoč k Ukrajini
Ukrajina je v štirih letih vojne z Rusijo domnevno izstrelila le okoli 600 najbolj naprednih prestreznikov patriot. Zato tudi ne čudi veliko zanimanje zalivskih držav za nakup ukrajinskih prestreznih dronov sting, ki Ukrajino stanejo po 2500 dolarjev, a bodo druge države domnevno morale plačati malo več.
Savdska Arabija je že prejšnji teden začela pogovore z Ukrajino, ki zna prav zaradi ruske invazije v prihodnjih letih postati zelo velik igralec na področju vojaške industrije. Zanimanje je veliko tudi v drugih državah. Pravzaprav raste z vsakim dnem, saj se zaloge prestreznikov krčijo hitreje, kot so jih ameriška podjetja sposobna proizvajati.
Trump noče priznati, da ima Zelenski vse karte
Kako pa odklonilni odnos Donalda Trumpa do ukrajinske pomoči razumejo v Ukrajini? "Čas je, da se sprijaznimo z dejstvom, da je za Trumpa iskanje pomoči znamenje šibkosti," pravi Jaroslav Jurčišin, ukrajinski poslanec opozicijske stranke Golos. "Hkrati vemo, da mnogi naši pripadniki vojske že sodelujejo – in bodo sodelovali tudi v prihodnje – tako z ZDA kot z njihovimi partnerji na Bližnjem vzhodu," je poslanec povedal za Kyiv Independent.
"Trump se tukaj obnaša tipično zanj," pa je za Kyiv Independent povedal Volodimir Dubovik, vodja Centra za mednarodne študije na Nacionalni univerzi v Odesi. "Sprejeti pomoč od Zelenskega bi bilo za Trumpa nekako nerodno, saj še naprej trdi, da Ukrajina nima nobenih kart," je dejal in se navezal na lansko srečanje ukrajinskega in ameriškega predsednika v Beli hiši.
Evropa na preizkušnji
Evropske države, ki jim je Trump od prihoda v Belo hišo vedno znova očital, naj se postavijo na lastne noge in prevzamejo odgovornost za varnost na stari celini, so njegovo zahtevo vzele zelo dobesedno. To sicer ni razveselilo Trumpa, ki je medtem že zagrozil, da bi oklevanje znalo zamajati zavezništvo Nato, ki je že tako na trhlih nogah, navsezadnje zaradi Trumpovih groženj, da bo z vojaško silo zavzel Grenlandijo.
"Vojna, ki je nezakonita po mednarodnem pravu, neustavna po ameriški zakonodaji in v nasprotju z evropskimi gospodarskimi ter varnostnimi interesi, ni vojna, pri kateri bi morale evropske države pomagati brez tehtnega premisleka," je za Kyiv Independent povedala Nevada Joan Lee, sodelavka za politike pri Evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR).
"Če se evropski voditelji odločijo pomagati v Hormuški ožini, ne da bi za to dobili kakršne koli koncesije, se bodo tudi v prihodnje znašli v konfliktih, o katerih se z njimi nihče ne posvetuje, za katere ne prejmejo nadomestila in ki so v nasprotju z njihovimi interesi," je dejala. "Evropski voditelji bi ravnali modro, če bi pogojevali pošiljanje pomoči šele po dogovoru o prekinitvi ognja," trdi strokovnjakinja. Ne zato, da bi kaznovali Washington, "temveč da bi si prizadevali za odnos, v katerem enostranska vojna in poznejši poziv na pomoč ne bi bila več mogoča." Nemški obrambni minister Boris Pistorius je trenutno situacijo v Zalivu medtem povzel lakonično: "To ni naša vojna."