Ameriška vojska ima trenutno enajst letalonosilk. Vsaka skupaj s svojimi spremljevalnimi ladjami predstavlja premično vojaško oporišče na morju s približno 10.000 pripadniki. Sodelujejo v vojaških operacijah ali delujejo odvračalno ter v podporo interesom ZDA in njihovih zaveznic. Vse letalonosilke niso vedno na misijah, nasprotno – po pravilu naj bi bile vsaj tri, preostale pa v različnih fazah mirovanja (vračanje v domače oporišče, popravila, vzdrževalna dela, urjenje posadke …).
Vendar je to teorija, ki jo lahko politična in vojaška realnost spremeni. V zadnjem obdobju se ameriško vodstvo na letalonosilke zanaša vse bolj, zato se misije pogosteje podaljšujejo nad sicer običajnih šest mesecev. Vojna z Iranom je sedaj ključni razlog, da se to dogaja, ni pa edini. Ena letalonosilka je denimo januarja letos sodelovala v misiji zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, preden je odplula v Sredozemsko morje.
Najdaljša misija od Vietnama naprej
Nekateri ameriški admirali sicer pravijo, da bi za določene misije lahko uporabili tudi manjše bojne ladje, ne nujno superletalonosilk na jedrski pogon. Vendar imajo te daleč največjo bojno moč. ZDA imajo dva razreda letalonosilk. Deset jih je tipa Nimitz, enajsta, najnovejša pa je tipa Gerald R. Ford. Ta je prva tega razreda in je največja letalonosilka ter sploh največja bojna ladja, kar je bilo kdaj izdelanih. Stala je 13,3 milijarde dolarjev. Nosi do devetdeset letal, ki lahko poletijo vsako tudi dvakrat na dan.
Letalonosilka Gerald Ford je imela sicer letos veliko težav, zlasti po požaru marca, ki naj bi izbruhnil v pralnici. Bilo je veliko poročil o preobremenjenosti posadke zaradi predolge misije in sredi maja se je po enajstih mesecih vrnila v oporišče v Norfolku, po 326 dneh. To je bila najdaljša misija kakšne ameriške letalonosilke po vietnamski vojni.
Brez prisotnosti v občutljivem delu Pacifika
Preden se je vrnila, so imele ZDA zaradi vojne proti Iranu na Bližnjem vzhodu tri letalonosilke, kar se je nazadnje zgodilo ob napadu na Irak leta 203. Po vrnitvi USS Gerald Ford domov sta v regiji ostali še letalonosilki USS George H. W. Bush in Abraham Lincoln, ki imata še naprej ključno vlogo v operacijah ameriške vojne proti Iranu, vključno z vzdrževanjem pomorske blokade iranskih pristanišč. Zaradi letalonosilke Abraham Lincoln pa je bilo zadnji teden prelitega ogromno črnila, ker se bliža rekordno dolgi misiji in ima po poročanju ameriških medijev vrsto težav z infrastrukturo. Zaradi preobremenjenosti naj bi najmanj en član posadke skočil s krova (rešili so ga), še nekaj pa jih je to poskušalo. Misijo bi morala končati maja, pa so jo podaljšali.
Toda pritisk svojcev članov posadke in politični pritisk kongresa, kjer so se začele nizati zahteve, naj vlada pojasni dogajanje, sta storila svoje. Tako je vršilec dolžnosti ameriške mornarice Hung Chao v petek sporočil, da se USS Abraham Lincoln kmalu vrača domov. Na Bližnjem vzhodu jo bo nadomestila letalonosilka USS George Washington, ki tja pluje iz Tihega oceana – nazadnje je bila pri Maleziji. To pa pomeni, da ZDA ne bodo imele nobene letalonosilke v tej pacifiški regiji, ki ji zaradi Kitajske pripisujejo ogromen strateški pomen. To lahko vznemiri ameriške zaveznice, denimo Tajvan in Japonsko, ter omogoči kazanje mišic Pekinga, četudi analitiki, ki jih citira agencija AP, ne pričakujejo, da bi samo zaradi odhoda letalonosilke USS George Washington Kitajska poskušala zaostrovati položaj. Za zdaj pa ni jasno, kdaj bo v regijo priplula druga ameriška letalonosilka, ki jo bo nadomestila.